preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - slabo premoženjsko stanje - odnos do kaznivega dejanja - upravičeni razlogi
Materialno premoženjski položaj obsojenke torej ni edino merilo, ki izkazuje obsojenkin odnos do izvršenega kaznivega dejanja, oziroma njegovih posledic. Slabše premoženjsko stanje obsojenke, na kar se v pritožbi sklicuje obsojenkin zagovornik, torej ni in ne more biti edini pokazatelj upravičenosti neizpolnitve posebnega pogoja, kot skuša to v pritožbi prikazati obsojenkin zagovornik.
ZDen člen 72. OZ člen 191, 270, 285, 287, 288. ZIZ člen 55.
nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranih nepremičnin - postopek denacionalizacije - vrnitev podržavljenih zemljišč - višina nadomestila - nemožnost uporabe nepremičnine - dopolnitev izvedenskega mnenja - pritožbena obravnava - dokazno breme - nečista denarna terjatev - cene v času sojenja - les in lesni sortimenti - prodaja lesa - delna izpolnitev - valorizacija - vračunavanje delne izpolnitve - ugovor v izvršilnem postopku
Ker je bilo dokazno breme za trditev, da je bila (zaradi neustreznih tarif, napak pri merjenju ali dodatno posekanega drevja) bruto količina posekanih dreves v obravnavanem obdobju večja od uradno evidentirane, na tožnici, tega bremena pa ni zmogla, je neto količina lesa, ki pomeni izhodišče za izračun nadomestila, tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilno ugotovljena.
Tožnica pravilno opozarja, da gre pri nadomestilu po 72. členu ZDen, ki predstavlja povračilo koristi, ki bi jo tožnica dosegla, če bi nepremičnine v času od uveljavitve ZDen do pravnomočnosti posameznih odločb, sama uporabljala oziroma z njimi upravljala, za nečisto denarno terjatev. To pa posledično pomeni, da mora sodišče nadomestilo izračunati ob upoštevanju razmer (cen) v času sojenja.
Valorizacija predstavlja matematično metodo izenačitve časovno-vrednostnega trenutka obračuna terjatve. Ker je nadomestilo, do katerega je tožnica upravičena, odmerjeno po cenah ob zaključku obravnave pred sodiščem prve stopnje, je treba na enak način upoštevati tudi realno vrednost delnega plačila.
Znesek delnega plačila se poračuna tako, da se najprej poplačajo stroški, nato obresti, ki so se natekle do dneva plačila, morebiten ostanek pa se uporabi za (delno) plačilo glavnice.
Obdolženec obtožen tudi storitve kaznivih dejanj preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po tretjem v zvezi z drugim in prvim odstavkom 299. člena KZ-1 in preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 299. člena KZ-1, ki sta umeščeni v XXIX. poglavje KZ-1 in za kateri je zagrožena kazen od enega do petih let zapora. Drugi odstavek 196. člena ZKP ne dopušča varščine v primerih, ko so izpolnjeni pogoji za pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, pa je obdolženec utemeljeno sumljiv storitve med drugim tudi kaznivega dejanja iz XXIX. poglavja KZ-1, za katero je predpisana kazen pet ali več let zapora. Torej v predmetni zadevi pripora niti ni možno nadomestiti z milejšim ukrepom varščine.
KZ-1 člen 123, 123/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-8. ZNPPol člen 46.
nezakoniti dokazi - prepoznava obdolženca - prepoznava na podlagi fotografij - identiteta storilca - huda telesna poškodba - neutemeljena pritožba
Navedbe zagovornikov, ki poskušajo prepričati, da izpodbijana sodba temelji na nezakonitih dokazih, so netočne in jim zato ni slediti. To velja tudi za navedbe o nezakonitosti opravljene prepoznave obdolženca, saj iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bila v obravnavanem primeru taka prepoznava v smislu določb 46. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije sploh opravljena. Navedenim pričam je obdolženčevo fotografijo pokazal prijatelj, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, zato zagovorniki s takimi zavajajočimi navedbami ne morejo uspeti, še manj pa s tem vzbuditi dvom o načinu ugotovitve identitete storilca obravnavanega kaznivega dejanja.
Po ugotovitvah sodišča prve stopnje je imel zapustnik tri otroke, poleg pritožnikov še sina E. E., ki je umrl pred zapustnikom. Ker torej ni mogel dedovati, njegov dedni delež na podlagi vstopne pravice (12. člen ZD) deduje njegova hči D. D. Pri tem ni odločilno, kot zmotno izpostavlja pritožba, da se je D. D. odpovedala dedovanju po svojem očetu, saj je njena dedna pravica po dedku samostojna in jo je pridobila prav zato, ker oče ob uvedbi dedovanja ni bil več živ in torej ni mogel postati dedič.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - največja korist otroka - skupno starševstvo - konfliktnost med starši - preživninska obveznost staršev
Odločilen pri presoji o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo je gotovo odnos staršev do otroka in torej ne predvsem njun medsebojni odnos. Vendar pa je ta pomemben pri tej presoji takrat, kadar se nerazčiščeni konflikti v partnerskem odnosu prenašajo oziroma negativno vplivajo na otroke, da ogrožajo otrokovo korist. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je v največjo otrokovo korist, da se s 1. 9. 2022, ko otrok prehaja v šolo, stiki uredijo tako, da bo mld. otrok s vsakim od staršev preživljal polovico časa, saj kot je pojasnila izvedenka je otroku v korist, če se stiki razporedijo enakomerno med starša tako, da otrok preživi enako časa z obema staršema.
ZPP člen 141a, 141a/4, 141a/5, 141a/6, 149, 149/6, 149/7, 224, 224/1, 224/4. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku (2020) člen 35, 35/2. ZIZ člen 9, 9/3.
vročanje sodnih pisanj - vročitev pisanja v elektronski obliki - elektronsko vročanje - vročanje po elektronski poti - uporaba varnega elektronskega predala - vročanje v varen elektronski predal - prevzem sodnega pisanja - prevzem vseh na vročitev čakajočih pisanj - fikcija vročitve - vročanje sodnih pisanj na podlagi fikcije vročitve - elektronska vročilnica - vročilnica kot javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - nastop fikcije vročitve - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne
V primeru, če je naslovnik prevzel eno ali več elektronskih pošiljk, informacijski sistem za varno elektronsko vročanje naslednji dan informacijskemu sistemu e-sodstvo pošlje sporočilo s potrdilom o opravljeni elektronski vročitvi na podlagi fikcije iz šestega odstavka 141.a člena ZPP tudi za vse ostale pošiljke, ki so se v trenutku prevzema zadnje elektronske pošiljke nahajale v varnem elektronskem predalu. Te se v skladu z določbo šestega odstavka 141.a člena ZPP štejejo za vročene v trenutku, ko je naslovnik prevzel (eno) pisanje, torej istega dne.
Sam čas prejema Obvestila o nastopu fikcije na nastop fikcije vročitve ne vpliva, saj je zanjo ključen datum prevzema ene od pošiljk, hkrati nahajajočih se v elektronskem predalu naslovnika.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - načelo otrokove koristi
Odločilen pri presoji o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo je gotovo odnos staršev do otroka in torej ne predvsem njun medsebojni odnos. Vendar pa je ta pomemben pri tej presoji takrat, kadar se nerazčiščeni konflikti v partnerskem odnosu prenašajo oziroma negativno vplivajo na otroke, da ogrožajo otrokovo korist. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je v največjo otrokovo korist, da se s 1. 9. 2022, ko otrok prehaja v šolo, stiki uredijo tako, da bo mld. otrok s vsakim od staršev preživljal polovico časa, saj kot je pojasnila izvedenka je otroku v korist, če se stiki razporedijo enakomerno med starša tako, da otrok preživi enako časa z obema staršema.
ZCestn člen 42, 42/1, 42/1-7, 50, 50/5, 50/5-5. Splošni akt o cestninjenju (2018) člen 1, 1.2. ZP-1 člen 6.a, 26, 26/6, 155, 155/1, 155/1-5, 155/1-8, 156, 156/-1.
prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine - blanketna norma - bistvena kršitev določb postopka o prekršku - prekoračitev obdolžilnega predloga - kršitev materialnih določb zakona - prekršek neznatnega pomena - omilitev globe
Zakaj bi naj bili razlogi sodbe nerazumljivi in sami s seboj v nasprotju, pritožba posebej ne argumentira, v delu, kjer pa uveljavlja, da so razlogi sodbe v nasprotju z izvedenimi dokazi oziroma v nasprotju z navedbami v postopku postavljenega izvedenca, pa gre za uveljavljanje zmotno ugotovljenega dejanskega stanja storilcu očitanih prekrškov, ki pa v tem postopku ni dovoljen pritožbeni razlog skladno z drugim odstavkom 66. člena ZP-1, zato se pritožbeno sodišče do tovrstnih pritožničinih pritožbenih navedb ne bo opredeljevalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00057849
ZPP člen 18, 18/3, 108, 108/4. ZMZPP člen 4. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7-2.
zavrženje tožbe - spor z mednarodnim elementom - določitev pristojnosti - nepristojnost sodišča - pristojnost slovenskega sodišča - kršitev avtorske pravice - avtorsko delo - odstranitveni zahtevek - nepogodbena odškodninska odgovornost - denarna odškodnina - poziv na dopolnitev tožbe - subsidiarna uporaba zakona
Po določilu 2. točke 7. člena Uredbe Bruselj I bis je oseba s stalnim prebivališčem v državi članici lahko tožena v drugi državi članici v zvezi z delikti in kvazidelikti pred sodišči v kraju, kjer je prišlo ali lahko pride do škodnega dogodka.
Toženka je izdelke v embalaži z dizajnom tožnice prodajala na Švedskem, zato so pravilni razlogi sodišča, da za zahtevek za odstranitev blaga iz prometa in javnosti pristojnost slovenskega sodišča ni podana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00058329
ZDZdr člen 30, 30/1, 39, 39/1, 39/1-1, 50. ZPP člen 357a. ZS člen 3.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - prisilno pridržanje na zdravljenju - pogoji za izrek ukrepa - obrazloženost odločitve - izvajanje dokazov - dopolnitev dokaznega postopka - razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - rok za pritožbo
Sodišče prve stopnje poleg opisanega zgolj podaja zaključek, da pridržana oseba že sedaj hudo ogroža svoje zdravje in življenje, pa ne obrazloži s čim ga ogroža in kakšni (konkretni) nevarnosti za zdravje in življenje se izpostavlja (zadnji odstavek na 5 strani izpodbijanega sklepa). Ostali zaključki v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pa so na ravni abstraktne in potencialne možnosti ogrožanja – udeleženka bi lahko hudo ogrožala zdravje in življenje drugih, ker se dezorganizirana in dezinhibirana ne bi zmogla zadovoljivo držati vseh ukrepov za obvladovanje širjenja COVID; ne bi bila sposobna primerno poskrbeti za svojo varnost, zdravje in življenje; bi lahko padla in se poškodovala; ne bi prepoznala slabšanja in ogrožanja, ki si ga počne, bolezen bi se razraščala (in bi se težave stopnjevale v primerjavi s stanjem ob sprejemu); ob vsem tem je realno pričakovati, da bi hudo ogrožala svoje zdravje in življenje. Takšnih nekonkretiziranih in abstraktnih nevarnosti ni mogoče umestiti pod zakonski dejanski stan iz 1. alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr.
Pravnomočnost sklepa o izvršbi v morebitnem predhodnem izvršilnem postopku ne preprečuje izvršilnemu sodišču, da v novem postopku ponovno preizkusi obstoj vseh predpostavk za izvršbo, med drugim tudi zapadlost obveznosti iz izvršilnega naslova. Sodišče je na pravnomočni sklep o izvršbi vezano le v posameznem izvršilnem postopku, v katerem je bil izdan. Meje pravnomočnosti ne sežejo v nov postopek. Sklicevanje upnika na odločitve v predhodnih postopkih po pojasnjenem nima pomena.
določitev preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - porazdelitev bremena preživljanja - skrb za otroka
Preživnina ni omejena zgolj na zadovoljevanje otrokovih potreb, glede katerih je izkazana določena stopnja nujnosti, temveč mora kriti vse potrebe, ki so otroku v korist, v okviru obstoja zadostnih sredstev zanje na strani tistih, ki so otroka dolžni preživljati.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSC00058410
ZDZdr člen 39, 53.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih
Zadržani osebi je potrebno urediti medikamentozno terapijo. To je mogoče le pri zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, kjer je zagotovljena potrebna strokovna podpora, nadzor nad pacientom, intenzivno spremljanje vitalnih znakov ter sprotno prilagajanje odmerkov terapij.
odločitev o stroških postopka - načelo uspeha pravdnih strank - neuspeh v postopku - povrnitev pravdnih stroškov nasprotne stranke - obveznost povrnitve - slabo premoženjsko stanje toženca
Sodišče prve stopnje je o stroških postopka pravilno odločilo na podlagi uspeha strank v postopku.
Šibko premoženjsko stanje ne more vplivati na pravilnost izpodbijane odločitve.
Toženka je v primeru, da izpolnjuje predpisane pogoje, lahko oproščena le lastnih stroškov postopka, ne pa tudi stroškov, ki jih mora zaradi neuspeha v postopku povrniti nasprotni stranki.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - višina denarne odškodnine
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje v premajhni meri upoštevalo predvsem starost tožnika ob škodnem dogodku in da je njegovo stanje trajne narave.
nepopolna vloga - zavrženje tožbe - dopolnitev tožbe - poprava vloge - poziv na dopolnitev
Tožnik je v vloženi vlogi zgolj ponavljal svoje navedbe, ni pa postavil določnega tožbenega zahtevka in tožbe ni dopolnil z dejstvi, na katera opira zahtevek ter dokazi, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo.
ZPVAS člen 8, 8/2, 10. ZD člen 84, 84/1, 221. ZDen člen 81.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - pozneje najdeno premoženje zapustnika - agrarna skupnost - dodatni sklep o dedovanju
ZPVAS napotuje tudi na 221. člen ZD, na podlagi katerega sodišče z novim (dodatnim) sklepom o dedovanju razdeli pozneje najdeno premoženje (v tem primeru premoženjske pravice, vrnjene po določbah ZPVAS) na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - vsebinsko prazna sodba - neobrazložena odločba - standard obrazloženosti sklepa - pravica do izjave - pravica do pritožbe - pravica do pravnega sredstva
Obrazložitev ne nudi odgovorov o tem, kaj je predmet obravnavane druge zadeve in zakaj bi odločitev v tej zadevi predstavljala predhodno vprašanje v tem postopku. Obrazložitev je prazna in ne zadostuje niti minimalnim standardom obrazloženosti. Odločba mora biti v bistvenih točkah obrazložena na način, da je mogoča presoja njene pravne pravilnosti. Pravica do obrazloženosti sodne odločbe je tesno povezana s pravico do pravnega sredstva