Pri odpisu dolga tožnika po 77. členu ZJF ne gre za upravno zadevo. Prav tako pri odločanju o prošnji dolžnika za odpis dolga ne gre za javnopravno zadevo.
Ker vlogi za odlog plačila dolga niso bile priložene ustrezne listine, ki bi omogočale vsebinsko odločanje o tožničini prošnji, je tožena stranka na podlagi 67. člena ZUP zahtevala, da tožnica te pomanjkljivosti odpravi. Tožnica zahtevi tožene stranke ni sledila in svoje vloge ni dopolnila z ustreznimi podatki in listinami, čeprav je bila poučena o vsebini zahtevane dopolnitve in posledicah v primeru, če tožnica takšni zadevi ne bo sledila.
ZUOPP-1 člen 25. ZUP člen 9, 10, 125, 133, 145, 146, 146/4, 237.
otrok s posebnimi potrebami - vezanost organa na zahtevek stranke - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - posebni ugotovitveni postopek - usmerjanje v programe vzgoje in izobraževanja
Zahteva, s katero je bil začet postopek, ni zajemala zahteve za odločitev o obveznosti prepisa oziroma vključitve otroka v drug vrtec kot tisti, v katerega je bila deklica vpisana ob vložitvi zahteve. S tem, ko je upravni organ odločil o taki zahtevi, ki je tožeče stranke niso vložile, je kršil določilo 125. člena ZUP.
Tožena stranka je o zahtevi za uvedbo postopka usmerjanja odločila po opravljeni poizvedbi pri zasebnem vrtcu, v katerega je otrok vključen, in pri treh javnih vrtcih v okolici bivališča tožečih strank, ter na podlagi mnenja KUOPP. Ker pa je odločala v posebnem ugotovitvenem postopku, je bila pred izdajo odločbe dolžna upoštevati načelo kontradiktornosti oziroma načelo zaslišanja stranke iz 9. oziroma 146. člena ZUP. Tožena stranka tožeče stranke pred izdajo odločbe ni seznanila z dejstvom, da je po uradni dolžnosti opravljala poizvedbe pri drugih vrtcih in posledično z ugotovljenim dejanskim stanjem v zvezi z izpolnjevanjem pogojev za sprejem otroka s posebnimi potrebami, zato jima je onemogočila, da se v zvezi s tem izjavita.
ZMZ-1 člen 41, 50, 64. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 11, 28, 28/2. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 18, 52, 52/1.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje ponovne vloge - domneva umika prošnje - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - vsebinska odločitev - pravica do informiranosti
Tožnik se je prostovoljno, brez kakršnega koli pritiska objektivnih okoliščin, odločil, da ne bo počakal vsebinske odločitve tožene stranke o njegovi prošnji za mednarodno zaščito, ampak je sprejel ponudbo, da ga prepeljejo v Španijo, ker naj bi imel tam prijatelja. V prošnji za mednarodno zaščito je povedal tudi, da ni počakal odločitve v postopku pred bolgarskimi organi. V okviru presoje z vidika načela sorazmernosti se je tako sodišče lahko prepričalo, da izpodbijani akt ne pomeni odstranitve tožnika iz države v okoliščinah, ko bi to nasprotovalo načelu nevračanja.
Tožena stranka ni nesorazmerno posegla v pravico tožnika do dostopa do azilnega postopka, četudi je ob tem sodišče moralo obrazložitev v izpodbijanem aktu dopolniti z vidika člena 52(1) in 18. Listine EU o temeljnih pravicah v zvezi z 64. in 65. členom ZMZ-1.
vozniško dovoljenje - zamenjava tujega vozniškega dovoljenja - običajno prebivališče - osebne vezi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Ker je pogoj običajnega prebivališča eden od odločilnih pogojev za zamenjavo tujega vozniškega dovoljenja v slovensko, je v konkretnem primeru glede izpolnjevanja tega pogoja potrebno ugotoviti vse relevantne okoliščine, povezane z življenjem tožnika, to je tako okoliščine o tem, kje je in koliko časa je tožnik zaposlen (poklicne vezi), kot tudi okoliščine v zvezi z njegovo družino (osebne vezi), ki kažejo na to, kje so dejansko tožnikove osebne vezi. Te relevantne okoliščine v konkretnem primeru niso bile presojane.
ZMZ-1 člen 25, 26, 27, 27/1, 27/8, 28, 28-2, 47, 47-1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - ekonomski razlog - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - zdravstveni razlog - preganjanje - subjekt preganjanja - nedržavni subjekt - varna izvorna država - prosilec iz Alžirije
Določba 2. alineje 28. člena ZMZ-1 sicer lahko v zadevah varstva prosilcev za mednarodno zaščito ustreza določbi 3. člena EKČP, če bi zatrjevanje tožnika, da v Alžiriji ni imel kje bivati in ni imel sredstev za zagotavljanje osnovnih potreb, v primeru njegove vrnitve v izvorno državo doseglo minimalno raven resnosti kršitve človekovega dostojanstva. Slednje pa je odvisno od okoliščin primera. V kontekstu prava EU o mednarodni zaščiti bi sodna praksa ESČP lahko bila relevantna z vidika subsidiarne zaščite iz 2. alineje 28. člena ZMZ-1, če izvorna država ne bi izpolnjevala sprejetih mednarodnih obvez glede varstva človekovega dostojanstva za kategorijo oseb, ki so v celoti odvisni od pomoči države v zvezi z minimalno zaščito pred ekstremno revščino (hrana, higiena, bivališče) in pred bivanjem v stalnem strahu pred nasiljem na ulici ter v okoliščinah brez perspektivnosti o možnem izboljšanju stanja,1 ali pa če bi bilo mogoče tudi državi pripisati del odgovornosti za nastalo hudo in splošno humanitarno krizo2, česar pa tožnik v konkretnem primeru niti ne uveljavlja.
neposredna plačila v kmetijstvu - zavrženje pritožbe - rok - tek roka - vročanje - zamuda roka
Prvi odstavek 37. člena ZKme-1 predpisuje (le) fikcijo kdaj je šteti odločbo za vročeno, ne pa tudi fikcije, da je datum odpreme enak datumu izdaje odločbe. Kot datumu odpreme pa je mogoče šteti datum, ki je kot tak označen na odločbi.
vozniško dovoljenje - stranska sankcija - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - vpis v evidenco kazenskih točk - stroški upravnega postopka
Stroški, ki nastanejo v zvezi z vpisi v evidenco vozniških dovoljenj po uradni dolžnosti, so tudi po presoji sodišča stroški (zaradi) upravnega postopka.
Stroški zaradi napake upravnega organa, ki je nastala v postopku in ki bi tožniku (lahko) bila v škodo, ne morejo bremeniti tožnika.
Iz strokovnega mnenja o izvedenih obnovitvenih delih družbe izhaja, da so po mnenju strokovnjakov obravnavana dela, dovoljene spremembe gabaritov. Gradbeno dovoljenje za takšno sanacijo ni potrebno, saj gre za investicijsko vzdrževalna dela.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - višina nagrade - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - stranka v postopku
V zvezi s samo odmero nagrade odvetniku, tožnica podaja zgolj dokazno nepodprte navedbe oziroma lastno videnje zadeve, ne pa konkretnih navedb in dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče njene trditve preizkusiti in zaradi katerih odvetnik ne bi bil upravičen do nagrade za pravno svetovanje in zastopanje. Iz tožbe tako ni razvidno, zakaj odvetnik ne bi bil upravičen do nagrade v odmerjeni višini, tožnica pa tudi ne izkaže, da odvetnik storitev, za katere je prejel plačilo, ne bi opravil.
ZDDV-1 člen 46, 82, 82-12. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 79.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodkov pravnih oseb - dobava blaga - dobava blaga v drugo državo članico - prevoz blaga - dokazno breme - izstopni DDV - prevozna listina - mednarodni tovorni list (CMR) - oprostitev plačila DDV - računi - sestavine računa - skrbnost dobrega gospodarstvenika
Prvostopenjski davčni organ ni vzpostavil formalnega dokaznega pravila, temveč je na podlagi materialnega formalnega pravila iz prvega odstavka 79. člena PZDDV‑1 opravil presojo predloženih dokumentov, in sicer, da predloženi CMR kot vrsta prevoznih dokumentov niso dovolj verodostojni, da bi bila oprostitev utemeljeno osnovana na njih, prav tako pa ostale predložene listine ne dokazujejo, da bi bilo blago odpeljano v drugo državo članico, in torej v smislu prvega odstavka 79. člena PZDDV‑1 niso dokumenti, iz katerih bi bilo jasno razvidno, da se nanašajo na prevoz blaga iz tožnikovih računov.
Za substanciranost dokaznega predloga ne zadostuje posplošeno navajanje, da bodo vozniki lahko potrdili, da so bili prevozi dejansko opravljeni in blago dejansko dostavljeno tožnikovim kupcem v Italijo ter druge navedbe iz izjave, še posebej ne ob tem, da ni specifikacij oz. dokazil o tem, da bi dotični vozniki vozili konkretne kamione po spornih dobavah, ni jasno, za koga so delali, prevoznikov naj bi bilo skupaj osem, voznikov, ki so dali izjavo pa je le pet. Prvostopenjski organ ob tem ni dokazoval negativnega dejstva (da blago ni bilo prepeljano), temveč je na podlagi v postopku zbranih dokazov ugotovil, da ne drži, da bi bile dobave opravljene tako, kot je to za uveljavljanje svoje oprostitve prikazoval tožnik.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izredna denarna socialna pomoč - pogoji za dodelitev pomoči - verjetni izgled za uspeh
Za dodelitev izredne denarne socialne pomoči mora prosilec izkazovati predpisane pogoje, prav tako je izredna denarna socialna pomoč omejena tako po višini kot tudi časovno. Kot izhaja iz samega 33. člena ZSVarPre, je izredna denarna socialna pomoč namenjena kritju izrednih stroškov, ki so vezani na preživljanje in jih z lastnim dohodkom ni mogoče pokriti. Tožnik želi izredno denarno pomoč za stroške telefoniranja, dopisovanja, kopiranja in tiskanja, ti stroški pa tudi po mnenju sodišča niso povezani z osnovnim preživljanjem. Navedeni stroški tudi ne predstavljajo dobrin, ki bi jih tožnik nujno potreboval za preživetje.
ZDoh-2 člen 18, 36, 36/2, 37, 37/2, 40, 40/1, 40/3, 42, 42/3. ZPIZ-1 člen 293, 293/3.
dohodnina - odmera akontacije dohodnine - pokojnina - prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje - življenjsko zavarovanje - pokojninska renta iz tujine
Cilj zavarovanja pri A. je oblikovati dodatek k socialnim izplačilom, ki se oblikujejo na podlagi splošne nacionalne ureditve, pokojnina pa je starostna ter neposredno odvisna od opravljenega časa zaposlitve. To ustreza slovenski dodatni starostni pokojnini po prvem odstavku 361. člena ZPIZ-1, ki se izplačuje v obliki mesečne pokojninske rente. Kolikor pa je temu tako, pa pridejo v poštev pravila o posebni davčni osnovi po tretjem odstavku 42. člena ZDoh-2, ki določa, da se v davčno osnovo od pokojninske rente, kot je odmerjena skladno s pravili o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, iz naslova prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, šteje le 50 % dohodka, kar po izrecni določbi zakona velja tudi za primerljive pokojninske rente, prejete iz tujine.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvršilni postopek - verjetni izgled za uspeh
Tožnik v tožbi obširno pojasnjuje, da se izvršba zoper njega vodi za poplačilo terjatve, ki je nastala brez njegove vednosti. Gre za trditve, ki se nanašajo na samo terjatev ter njen nastanek in o katerih je že bilo pravnomočno odločeno, zato o tem v tem postopku več ni mogoče odločati. V kolikor je bil tožnik mnenja, da nima nobenih obveznosti do upnika, bi moral to pravočasno uveljavljati, in sicer v pravočasnem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, o čemer je bil tožnik poučen. Kasnejše navedbe so prepozne. Redna pravna sredstva v danem izvršilnem postopku so bila izčrpana, o vseh razlogih, ki jih tožnik navaja v prošnji za dodelitev BPP in ponavlja v tožbi, pa se je že izreklo prvostopenjsko izvršilno sodišče, odločitev pa potrdilo tudi sodišče druge stopnje.
ZDavP-2 člen 41/4. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3.
dohodnina - odmera dohodnine - davčna osnova - stroški prevoza na delo - kilometrina
Po presoji sodišča je napačna razlaga materialnega prava, kot jo podaja tožnik v tožbi in sicer, da bi bilo potrebno njegove stroške, nastale v zvezi z opravljanjem funkcije člana nadzornega sveta, šteti kot stroške službenega potovanja in jih obračunati v skladu s 5. členom Uredbe.
V konkretni zadevi je bilo tudi po presoji sodišča na podlagi tožnikovih navedb v postopku in v skladu z namenom opravljenih poti (stroški prihoda do kraja, kjer tožnik opravlja funkcijo člana nadzornega sveta) pravilno ugotovljeno, da so obravnavani tožnikovi dejanski stroški, nastali v zvezi s prihodom do kraja, kjer se opravljajo običajne naloge oz. kjer se izvajajo običajne funkcije člana nadzornega sveta navedenih družb. Iz listin upravnega spisa pa tudi ne izhajajo navedbe tožnika in dokazila, zaradi katerih bi bilo potrebno obravnavane stroške tožnika pri izvajanju funkcije člana nadzornega sveta navedenih družb šteti kot izjemne napotitve s strani naročnika oz. izplačevalca obravnavanega dohodka torej, kot napotitev tožnika na službeno pot v smislu 5. člena Uredbe.
ZSRR-2 člen 27, 27/1,2. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 2.
prispevki za socialno varnost - zaposlovanje - brezposelnost - vračilo prispevkov za socialno varnost
V obravnavani zadevi je bilo dokazno breme na tožniku kot delodajalcu, ki je uveljavljal povračilo prispevkov, glede na relevantno določbo prvega odstavka 27. člena ZSRR-2 in 5. člena Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje. Za uspešno uveljavljanje zaprošene spodbude bi moral tožnik izkazati, da gre za zaposlitev nezaposlenega delavca iz problemskega območja in da delavec delo dejansko opravlja v kraju na problemskem območju z visoko brezposelnostjo. Tudi po presoji sodišča se z zaposlitvijo A.A., ki prebiva v Ljubljani (ki ni problemsko območje z visoko brezposelnostjo), ni zmanjšala nezaposlenost na problemskem območju z visoko brezposelnostjo (v Kočevju). Nosilni razlog za zavrnitev tožnikove zahteve, ki ga je pravilno navajal drugostopenjski organ je, da se z zaposlitvijo A.A. ni zmanjšala brezposelnost na problemskem območju z visoko brezposelnostjo (v Kočevju).
ZUP člen 43, 260, 260/1, 260/1-9, 267, 281. ZGO-1 člen 62 62/2. SPZ člen 212. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-4. OZ člen 9, 9/1.
gradbeno dovoljenje - stranski udeleženec - pravni interes za sodelovanje v postopku - finančni leasing - obnova postopka
Toženka pri svojem stališču ni upoštevala, da gre za finančni leasing, na podlagi katerega ima leasingojemalec lastninskopravno upravičenje, da ob izpolnjevanju pogodbe in ob uresničenju odkupne opcije, postane lastnik nepremičnine. Po 212. členu SPZ je stvarnopravno varstvo služnosti res pridržano zgolj lastniku gospodujoče nepremičnine, taka pa je tudi sodna praksa1. Vendar OZ določa, da so udeleženci v obligacijskem razmerju dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev (prvi odstavek 9. člena). Obstaja torej pravno varovana terjatev leasingojemalca do leasingodajalca, da mu ob izpolnitvi Leasing pogodbe izstavi zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice, tj. da postane lastnik nepremičnine. Po presoji sodišča gre v primeru takšne pogodbe in zahtevka, ki iz nje izvira, seveda ob pogoju, da v času odločanja zahtevek (še) obstaja, za t.i. upravičeno pričakovanje.
V postopku obnove lahko pride do odprave prejšnje odločbe, ki je bila predmet obnove. Po prvem odstavku 281. člena ZUP to pomeni tudi odpravo njenih pravnih posledic, ki so iz nje že nastale. V primeru razveljavitve se ne odpravijo pravne posledice, ki so iz nje že nastale, ne morejo pa nastati iz nje nobene nadaljnje posledice
gozd - obnova gozda - upravna izvršba - izvršba po drugih osebah - stroški upravne izvršbe - tožbena novota
Ročni zapis naslovnika - tj. prvostopnega organa -, ki ga je opravil sam dobavitelj, ne pušča dvoma, da je prejemnik tega spričevala prvostopni organ in da se to nanaša na opravo te izvršbe. Dejstvo, da tožniku pred izdajo sodbe, to spričevalo ni bilo posredovano, da bi se ta s tem seznanil, tega dvoma po oceni sodišča ne potrjuje, kot to navaja tožnik, saj do odprave v prejšnjem postopku izdanega sklepa ni prišlo ''zgolj' zaradi ne-seznanitve tožnika s to listino, temveč - kot že navedeno zgoraj - z vsemi listinami v zvezi z višino stroškov in obsegom nastanka.
Dejstvo posaditve doba namesto gradena (pri obeh podvrstah gre za vrsto hrasta) ne predstavlja kršitve izvršilnega naslova, temveč gre za strokovno odločitev, ki jo je organ smel sprejeti, še zlasti, ker gre za isto oziroma podobno ceno obeh podvrst, kot navaja tudi sam tožnik, ki pri tem tudi ne podaja nobenih ugovorov v smeri morebitne drugačne kvalitete nabavljene podvrste, ki bi lahko vplivala na sadnjo in s tem na izvedbo izvršbe. Zaradi navedenega pa dejstvo, da s tem tožnik ni bil seznanjen, ne predstavlja takšnega posega v tožnikove pravice, ki bi terjala odpravo izpodbijanega akta.
ZUreP-1 člen 105. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 28.
razlastitev - nagrada in stroški odvetnika - veljavna odvetniška tarifa - neocenljiva vrednost
Organ je pravilno ugotovil, da gre za neocenljivo zadevo, saj vrednost spornega predmeta (tj. razlaščenih zemljišč) iz odločbe o razlastitvi ne izhaja, kar pa tudi je predmet postopka. Ne gre torej za odločanje o civilnopravnem premoženjskem upravičenju (zato tudi po oceni sodišča ni moč enačiti tega postopka s klasičnim civilnim odškodninskim postopkom), temveč za oblastveno odločanje o dovoljenosti prisilnega odvzema lastninske pravice. V posledici pa je zmotno tudi tožbeno razlogovanje, da bi moral organ določiti vrednost predmeta (po 4. členu OT - op. sod.) glede na ponujeno odškodnino, predloženo cenitev oziroma vrednost po podatkih GURS (portal Prostor), saj se v tem postopku ni odločalo o odškodnini za razlaščena zemljišča, zato tudi ni mogoče reči, da se je odločalo že o vrednosti (kot taki) razlastitve.
Razveljavitev delnic družbe C. d.d. je bila tudi po mnenju sodišča posledica zmanjšanja deleža v okviru zmanjšanja osnovnega kapitala zaradi pokrivanja nepokrite izgube družbe, ki so jo izglasovali upniki v postopku prisilne poravnave te družbe. Za davčne namene pa izguba ali dobiček po presoji sodišča lahko nastaneta le v primeru odsvojitve kapitala (pri čemer vsebuje 94. člen ZDoh-2 pozitivno opredelitev odsvojitve kapitala, 8. točka 95. člena ZDoh-2 pa negativno opredelitev odsvojitve kapitala). Ob upoštevanju vseh metod razlage prava, od jezikovne, zgodovinske, sistematske in namenske, kakor tudi principa ustavno skladne razlage, iz 8. točke 95. člena ZDoh-2 jasno izhaja, da za odsvojitev kapitala ne šteje zmanjšanje deleža v okviru zmanjšanja osnovnega kapitala, ki je namenjeno kritju prenesene izgube oziroma čiste izgube poslovnega leta, kot je to bilo v predmetni zadevi.
prispevki za socialno varnost - vračilo prispevkov za socialno varnost - zaposlovanje - brezposelnost
V obravnavani zadevi je bilo dokazno breme na tožniku kot delodajalcu, ki je uveljavljal povračilo prispevkov, glede na relevantno določbo prvega odstavka 27. člena ZSRR-2 in 5. člena Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje. Za uspešno uveljavljanje zaprošene spodbude bi moral tožnik izkazati, da gre za zaposlitev nezaposlenega delavca iz problemskega območja in da delavec delo dejansko opravlja v kraju na problemskem območju z visoko brezposelnostjo. Tudi po presoji sodišča se z zaposlitvijo A.A., ki prebiva v Ljubljani (ki ni problemsko območje z visoko brezposelnostjo), ni zmanjšala nezaposlenost na problemskem območju z visoko brezposelnostjo (v Kočevju). Nosilni razlog za zavrnitev tožnikove zahteve, ki ga je pravilno navajal drugostopenjski organ je, da se z zaposlitvijo A.A. ni zmanjšala brezposelnost na problemskem območju z visoko brezposelnostjo (v Kočevju).