ZPP (1977) člen 294.ZOdv člen 11, 11/2, 16. Kodeks odvetniške poklicne etike člen 20.
prošnja za preložitev naroka - preložitev naroka - zadržanost pooblaščenca
Sodišče je ravnalo prav, ko je opravilo narok za glavno obravnavo kljub nenavzočnosti tožene stranke in njenega pooblaščenca - odvetnika, čeprav je ta pred tem predlagal preložitev naroka, češ, da ima na drugem sodišču razpisane že tri druge obravnave.
odškodninska odgovornost šole - nesreča na smučišču - športni dan - krivdna in objektivna odgovornost
Ni ne objektivne ne subjektivne odgovornosti šole, ki je organizirala športni dan s smučanjem, tožnica pa si je kot učiteljica poškodovala koleno, ko je morala ostro zaviti, ker je prednjo nenadno zapeljal učenec.
Šest let skupnega življenja, dejstvo, da je tožnica imela ključe od pokojnikovega stanovanja in dejstvo, da ni bilo razlogov za neveljavnost zakonske zveze med njima, zadoščajo za presojo o obstoju izvenzakonske skupnosti.
ZPP člen 180, 180/2, 367, 367/2, 374, 374/2, 377, 503.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta tožba vložena pred uveljavitvijo ZPP (1999) - sodba izdana po uveljavitvi ZPP (1999)
Čeprav je bila tožba vložena pred uveljavitvijo zakona o pravdnem postopku (1999) in sodba sodišča prve stopnje izdana po njej, revizija ni dovoljena, če v tožbi navedena vrednost spornega predmeta ne presega zneska 1.000.000 SIT.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODZ - USTAVNO PRAVO
VS05762
ODZ paragraf 1175.ZOR člen 210, 566. ZPP (1977) člen 11.URS člen 25.
razlogi za revizijo - pravni pouk v odločbi sodišča druge stopnje - pravica do pravnega sredstva - izredna pravna sredstva - družbena pogodba - namensko posojilo - pravna podlaga - odpadla pravna podlaga - pretrganje zastaranja
Ugovor, da sodba druge stopnje nima pravnega pouka, na revizijski stopnji ni več upošteven, pa tudi ne utemeljen revizijski razlog. Sodba sodišča druge stopnje je pravnomočna in zoper pravnomočno sodbo ni rednih pravnih sredstev. Le za redna pravna sredstva velja obveznost sodišča, da nanje stranki v pravnem pouku na koncu sodbe opozori oziroma ju o njih poduči (11. člen ZPP, 25. člen Ustave Republike Slovenije - pravica do pravnega sredstva).
Morebitno vprašanje o tem, katera pravna kvalifikacija (po 566. členu ZOR ali po pravnem pravilu paragrafa 1175 in sledečih ODZ) je pravilna, za končno odločitev ni bistveno.
Pravilno je sklepanje pritožbenega sodišča, da zdrsana plošča, blaga prelomnica, stek lahke in srednje težke proge z ustrezno označbo niso okoliščine, ki bi bile posebno nevarne ali na smučiščih neobičajne, in zaradi katerih bi objektivno odgovarjala druga tožena stranka in prva tožena stranka, pri kateri je bila prva odgovornostno zavarovana.
Iz naših predpisov ne sledi, da tisti, ki kupi smučarsko karto, zavaruje s tem svojo odgovornost.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - plačilo uporabnine - res iudicata - obogatitveni zahtevek - visečnost pravde
Za razsojeno stvar ne gre le takrat, ko tožnik vloži novo tožbo o že pravnomočno zavrnjenem zahtevku, marveč tudi takrat, ko je bilo pravnomočno v celoti ugodeno obogatitvenemu denarnemu zahtevku, le da je bil ta prenizko postavljen.
ZOR člen 178, 178/2. ZTVCP člen 49, 49/2, 50, 50/2, 51/2, 54, 55, 97, 97/1.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - odgovornost imetnikov motornih vozil - deljena odgovornost - vožnja v križišču - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Pravilna je porazdelitev odgovornosti za škodo, ki je nastala ob trčenju dveh vozil: tožnika - voznika kolesa z motorjem, ki je vozil ob desni strani in nasproti vozečega zavarovanca tožene stranke - voznika osebnega avtomobila, ki je v križišču zavijal v levo in ustavil avatomobil nekoliko čez sredinsko črto.
Vsakdo v prometu mora ravnati tako, da daje drugim jasno vedeti, kaj namerava ukreniti.
razmerja z mednarodnin elementom - posojilna pogodbe - uporaba tujega prava
Sodišči sta uporabili slovensko materialno pravo, čeprav je tožnik (ki prebiva v Avstriji) v tožbi trdil, da je bila posojilna pogodba z dne 12.11.1992 sklenjena v Avstriji. Kje je bila pogodba dejansko sklenjena, sodišči v sodbah nista ugotovili. Če bi bila tožbena trditev točna, bi šlo za razmerje z mednarodnim elementom. To bi sodiščema po 8. točki 20. člena ZUKZ narekovalo uporabo avstrijskega prava (Občega državljanskega zakonika). Ker pa je revizijo vložila le toženka, in morebitna uporaba avstrijskega prava v obravnavanem primeru ne bi mogla pripeljati do odločitve, ki bi bila ugodnejša zanjo, je revizijsko sodišče uradni preizkus opravilo le na načelni ravni.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov kot zavezanec - upoštevanje obvezne razlage 1. stavka 1. odstavka 27. člena Zden, sprejete po izdaji sodbe sodišča prve stopnje
Če je postavljen zahtevek za vrnitev nadomestnega kmetijskega zemljišča, je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS zavezanec za vrnitev takšnega zemljišča, če upravičencu podržavljenega kmetijskega zemljišča iz razlogov, določenih v ZDen, ni mogoče vrniti v naravi. Ni pomembno, ali je podržavljeno kmetijsko zemljišče v njegovih sredstvih, ali ne.
Kadar je v upravnem sporu odločeno le o tožbi denacionalizacijskega zavezanca in ker je bila njegova tožba zavrnjena, tožnik kot prizadeta stranka s pritožbo zoper prvostopno sodbo ne izkazuje pravnega interesa, saj tudi ne napada razlogov prvostopne sodbe, na podlagi katerih je prvostopno sodišče presojalo ugovore tega zavezanca kot tožnika.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - izpodbijanje podlage in višine tožbenega zahtevka - denarna odškodnina - razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje
Revizijsko sodišče je moralo razveljaviti sodbo sodišča druge stopnje v celotnem obsegu, ker je zaradi pritožbe toženke ostala sporna podlaga spora. Zaradi take procesnopravne situacije, ki omogoča pritožbenemu sodišču v zvezi s toženkino pritožbo sprejetje vseh možnih odločitev iz prvega odstavka 366. člena ZPP, torej poleg zavrnitve pritožbe ali spremembe višine posameznih odškodnin oziroma sodbe sodišča prve stopnje tudi njeno razveljavitev, revizijsko sodišče ob odprti podlagi (ki predstavlja pogoj za odločanje o višini - primerjaj argumente z vmesno sodbo - 330. člen ZPP) ni moglo odločati o utemeljenosti višine posameznih odškodninskih zahtevkov, kar je bil predmet tudi tožnikove revizije. Ti procesnopravni razlogi so tako terjali razveljavitev izpodbijane sodbe tudi na podlagi tožnikove revizije.
ZOR člen 10, 145, 446, 754, 759, 759/2, 772, 780, 780/3.
komisijska pogodba - dajanje računa - obveznosti komisionarja - prenos pravic - prenos obveznosti
Komisionarjeva obveznost "dajanje računa" komitentu iz 3. odst. 780. člena ZOR se nanaša le na prenos dejansko oz. materialno že pridobljenih pravic iz (prodajnih) pogodb, sklenjenih po komitentovem nalogu s tretjimi, ne pa na prenos komisionarjevih pravic okvirnih (dobavnih) pogodb, sklenjenih s tretjimi osebami, ker te pogodbe predstavljajo le podlago za sklenitev konkretnih (prodajnih) pogodb s tretjimi.
"Dajanje računa" iz 3. odst. 780. člena ZOR ne zajema komisionarjeve obveznosti prenos obveznosti iz pogodbe s tretjimi osebami na komitenta.
ZZZDR člen 123, 123/1.ZIZ člen 54, 54/2, 59, 59/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni naslov - preživljanje polnoletnega otroka - prekinitev rednega šolanja in prenehanje preživninske obveznosti
Sodba, s katero je bila določena preživnina, po upnikovi polnoletnosti izgubi lastnost izvršilnega naslova, če se upnik redno ne šola.
Vsako prenehanje šolanja še ne more biti podlaga za zakonsko domnevo, da je ugasnil izvršilni naslov, ki je nastal v času mladoletnosti preživninskega upravičenca.
Zavarovalnica odgovarja oškodovancu do seštevka zavarovalnih vsot iz obeh zavarovalnih polic, po katerih sta bili pri njej sklenjeni zavarovanji proti odgovornosti dveh lastnikov motornih vozil, ki solidarno odgovarjata oškodovancu za njegovo škodo iz prometne nesreče - ne glede na to, ali sta bili obe zavarovanji sklenjeni pri isti območni enoti zavarovalnice. Za prometne škodne primere iz časa po osamosvojitvi Republike Slovenije ni mogoče upoštevati zavarovalnih vsot iz odlokov vlade nekdanje zvezne države.
IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - DRUŽINSKO PRAVO
VS05718
ZZK člen 1, 1/1, 5, 5/4.ZZZDR člen 54. ZIP člen 251c.
izvršba na nepremičnino - skupno premoženje - nepremičnina v skupni lasti zakoncev - vpis lastninske pravice zakonca v zemljiško knjigo - zastavna pravica na nepremičnini - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - nedopustnost izvršbe - izločitvena tožba
Zakonec, ki ne poskrbi, da se njegova pravica iz skupnega premoženja na nepremičnini, ki je v zemljiški knjigi vpisana le na njegovega zakonca, vpiše v zemljiško knjigo, ne more z izločitveno tožbo uspešno zahtevati ugotovitve, da je nedopustna izvršba na njegovem deležu premoženja, če je upnik ravnal pošteno.
Pravice izkoriščanja javnega dobra (vodna pravica) ni mogoče prišteti v neto aktivo podržavljenega podjetja, ker ta pravica ne sodi v premoženje iz 1. odstavka 8. člena ZDen in ni bila predmet podržavljenja po Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij (Ur.l. FLRJ, št.