• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 35
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sklep I Cp 737/2015
    28.4.2015
    SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0083052
    ZST-1 člen 11, 11/5. ZPP člen 7, 105a, 212, 337, 337/1.
    oprostitev, odlog in obročno plačilo taks – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – trditveno in dokazno breme
    Trditveno in dokazno breme glede premoženjskega stanja, ki utemeljuje taksno oprostitev, je na strani predlagatelja oprostitve (7. in 212. člen ZPP). Toženka bi morala že v predlogu za taksno oprostitev (oziroma v izjavi o premoženjskem stanju) navesti in izkazati vsa relevantna dejstva, ki naj bi jih sodišče pri odločanju o predlogu upoštevalo.
  • 22.
    VSL sodba II Cp 1266/2015
    28.4.2015
    MEDIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0083046
    ZMed člen 26, 26/1, 26/4, 27, 27/1, 31, 31/1, 31/1-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
    pravica do popravna ali odgovora – objava popravka brez sprememb in dopolnitev – zavrnitev popravka
    Ker razlogi za razrešitev delavke niso bili predmet obvestila, tožeča stranka z zahtevo po objavi teh razlogov ne terja objave popravka, ampak podaja zahtevo po objavi nečesa drugega. Zahteva medijsko obravnavo druge teme - vsebine delovnega spora z delavko. Zahteva za objavo popravka se ne nanaša oziroma se le posredno nanaša na prispevek, ki naj bi bil predmet poprave. Podlage za táko objavo v določilih ZMed ni.
  • 23.
    VSL sklep I Cp 409/2015
    28.4.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0083042
    ZPP člen 153, 153/1, 249, 249/1.
    izvedensko mnenje – nagrada izvedenca – plačilo predujma za izvedbo dokaza
    V skladu s 1. odstavkom 153. člena ZPP založi stroške, potrebne za izvedbo dokaza, stranka, ki je dokaz predlagala. Nagrada za opravljeno delo pa se nato krije/izplača iz založenega predujma te stranke, ne glede na to, katera od pravdnih strank je postavila izvedencu kakšno nalogo oziroma vprašanje, ki mu jo je v okviru nalog s sklepom naložilo sodišče.
  • 24.
    VSL sodba II Cpg 505/2015
    28.4.2015
    ODVETNIŠTVO
    VSL0074773
    ZOdvT člen 13. ZOdvT tarifna številka 2200.
    odvetniška tarifa - nagrada za posel - določitev količnika - določitev nagrade v razponu - pravičen preudarek - okoliščine - nagrada za sestavo listin
    Odvetnik lahko pri določanju nagrade v razponu upošteva tudi druge okoliščine, ki so vplivale na konkretno višino nagrade, saj so okoliščine, ki izhajajo iz 13. člena ZOdvT, naštete le primeroma.
  • 25.
    VSL sklep I Cp 1202/2015
    28.4.2015
    SODNE TAKSE
    VSL0083048
    ZST-1 člen 11, 11/3.
    oprostitev, odlog in obročno plačilo taks – pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe – odlog plačila
    Plačilo sodne takse je mogoče odložiti najdalj do izdaje odločbe.
  • 26.
    VSL sodba I Cp 2652/2014
    27.4.2015
    STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0083041
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 451, 452, 458, 458/1.
    postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi – spor majhne vrednosti – protispisnost – sklepčnost tožbe – upravljanje večstanovanjske stavbe – upravnik – stroški obratovanja in upravljanja
    Za sklepčnost tožbe zadostuje, da upravnik navede, katere stroške vtožuje, za katero obdobje in način delitve stroškov med etažne lastnike, nadaljnja konkretizacija terjatve pa je odvisna od (sklepčnosti) ugovora toženca in vpliva na dokazanost njenega obstoja in višine (vprašanje utemeljenosti zahtevka).

    Čim je toženec ugovarjal izračunu ene od postavk stroškov, bi tožnik moral najmanj zanjo navesti znesek, ki ga je plačal dobavitelju (celota) za dobavo oziroma storitev, ključ delitve (del celote) in znesek, ki je odpadel na toženca. Šele v takem primeru sodišče lahko preizkusi pravilnost obračuna med strankama spornega stroška in odloči o zahtevku.
  • 27.
    VSL sklep I Cp 1229/2015
    24.4.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0083672
    ZPP člen 249, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 46, 48, 49, 50, 51, 52.
    nagrada izvedenca – razlogi o odločilnih dejstvih – manjkajoči razlogi – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Ob odločanju o nagradi mora sodišče ugotoviti, ali je bilo izvedensko delo opravljeno. Nato ga mora ovrednotiti skladno s tarifo. Sprejeto odločitev (odmero) mora pojasniti oziroma obrazložiti tako, da jo je mogoče vsebinsko preizkusiti. V dejanskem in pravnem pogledu mora obrazloženo navesti, zakaj izvedencu priznava odmerjeno nagrado.
  • 28.
    VSL sodba II Cpg 1950/2014
    24.4.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0074749
    ZIZ člen 23, 61, 62, 62/2. ZPP člen 7, 212, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 437, 437/1, 454.
    spor majhne vrednosti – predpostavke za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – odločanje o predlogu za izvršbo – odločitve izvršilnega sodišča v postopku odločanja o ugovoru – ugovor zoper plačilni nalog – pogoji za izdajo plačilnega naloga – relativna kršitev določb pravdnega postopka – trditveno in dokazno breme – predlog za zaslišanje strank – zavrnitev dokaznega predloga nasprotne stranke – pravica do obravnavanja pred sodiščem – izdaja sodbe brez izvedbe naroka
    Presoja predpostavk za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine je omejena na fazo odločanja o predlogu za izvršbo, po izdaji sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine pa postopanje izvršilnega sodišča in možne odločitve izvršilnega sodišča v postopku odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine predpisujeta določbi 61. in 62. člena ZIZ, ki odločitve o zavrnitvi oziroma zavrženju predloga za izvršbo niti ne omogočata.

    Kadar se postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi dolžnikovega ugovora nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, mora pravdno sodišče preveriti, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo plačilnega naloga, kot to določa 1. odstavek 437. člena ZPP, vendar pa morebitna kršitev navedene določbe predstavlja zgolj relativno bistveno kršitev določb postopka, ki pa v sporih majhne vrednosti ni dopustni pritožbeni razlog.

    V razmerju do stranke, ki zaslišanja strank v postopku pred sodiščem prve stopnje sploh ni predlagala, do kršitve pravice do obravnavanja ped sodiščem iz tega razloga sploh ni moglo priti, s sklicevanjem na zavrnitev dokaznega predloga nasprotne stranke pa pritožnica kršitve te pravice tudi ne more uspešno uveljavljati.
  • 29.
    VSC sklep I Cp 241/2015
    24.4.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSC0004192
    ZPP člen 105, 105a.
    domneva umika pritožbe - prošnja za obročno plačilo sodne takse
    Toženec je po izteku roka, določenega v plačilnem nalogu, prvič šele v pritožbi zoper izpodbijani sklep zaprosil za obročno plačilo sodne takse. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo pritožbo zoper sodbo za umaknjeno, ker toženec v danem roku sodne takse zanjo ni plačal, niti ni v istem roku predlagal oprostitev, odloga ali obročnega plačila sodne takse.
  • 30.
    VSL sodba I Cp 390/2015
    24.4.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0083069
    ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 343, 343/2, 443, 443/1, 454, 454/1, 454/2, 458, 458/1, 458/3.
    spor majhne vrednosti – rok za vložitev pritožbe – izdaja sodbe brez izvedbe naroka
    Ker je sodišče prve stopnje na podlagi listinskih dokazov ugotovilo vsa pravno odločilna dejstva, je lahko določilo ne da bi izvedlo narok.
  • 31.
    VSL sodba II Cpg 198/2015
    24.4.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0081025
    ZPP člen 137, 137/1, 142, 142/7, 224, 224/1, 224/4, 451, 452, 453.
    prekluzija v postopkih v sporih majhne vrednosti – vročanje – osebna vročitev – vročitev pooblaščencu – vročilnica kot javna listina – izpodbijanje domneve o vročitvi – podpis vročilnice – pomanjkljiva trditvena podlaga
    Iz vročilnice izhaja, da je bilo vabilo pravilno poslano toženi stranki, na njen domači naslov. Vročilnica je podpisana, res pa iz nje izhaja, da je ni podpisala sama tožena stranka, temveč njen pooblaščenec. Skladno s 1. odstavkom 137. člena ZPP se, kadar ima stranka pooblaščenca, pisanja vročajo njemu. V takšnem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena osebno stranki.

    Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Ta dokaz je sicer mogoče izpodbiti, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost
  • 32.
    VSL sodba II Cpg 516/2015
    24.4.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0073525
    ZPP člen 8, 214, 214/1, 214/2, 452, 452/4, 453, 454, 454/1, 454/2.
    spor majhne vrednosti – neprerekane trditve – priznana dejstva – nesporno dejansko stanje – substanciranje dokaznih predlogov – neizvedba naroka – izrecna zahteva za izvedbo naroka – nepotreben poziv za opravo naroka – prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov
    Tudi če bi bilo dejansko stanje sporno, sodišče ne bi bilo dolžno izvesti naroka za glavno obravnavo, saj je bilo mogoče o spornem dejanskem stanju odločiti že na podlagi listinskih dokazov v spisu, nobena izmed strank pa naroka ni zahtevala.
  • 33.
    VSL sodba II Cpg 1911/2014
    24.4.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL0074751
    ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 587, 605.
    spor majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - kršitev pravice do izjave - pravica do obravnavanja pred sodiščem - najemna pogodba
    Kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je lahko podana, če sodišče zgolj sledi prerekanim trditvam stranke, na kateri je trditveno in dokazno breme, ne da bi izvajalo z njene strani predlagane dokaze, in pri tem nasprotni stranki (v predmetni zadevi pritožnici) odvzame možnost dokazovanja nasprotnega in pravico do obravnavanja pred sodiščem.
  • 34.
    VSL sodba II Cp 462/2015
    24.4.2015
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0083053
    OZ člen 46, 46/2. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 457, 457/1, 457/2.
    najemna pogodba – zmota v izjavi – skrbnost – spor majhne vrednosti – odločitev o stroških – obrazloženost odločitve o stroških
    Toženka zatrjuje, da v omenjeni pogodbi oziroma sporazumu, ki ga je podpisala, ni bila upoštevana resnična volja pogodbenih strank. Zatrjuje torej svojo zmoto v izjavi. Ta bi bila lahko upoštevna le, če je do zmote prišlo kljub strankini skrbnosti, ki se zahteva v prometu.
  • 35.
    VSM sklep EPVDp 56/2015
    24.4.2015
    PREKRŠKI
    VSM0022454
    ZP-1 člen 23, 23/2, 52, 52/2, 52/2-6, 171b, 171b/1, 202e, 202e/2. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-2.
    hujši cestnoprometni prekršek - preizkusna doba - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - stranska sankcija - pravno sredstvo zoper plačilni nalog - hitri postopek - pobuda za odpravo ali spremembo plačilnega naloga
    Določba 6. alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1 predpisuje, da hitri postopek ni dovoljen za prekrške zoper varnost cestnega prometa, za katere je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po zakonu storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ta zakonska določba je vezana na storitev posamičnega prekrška (in torej ne prekrškov v steku) s predpisanim takšnim številom kazenskih točk, zaradi katerega se storilcu po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, kar pomeni izrečenih osemnajst kazenskih točk za storjeni prekršek (tretji odstavek 22. člena ZP-1) oziroma sedem ali več kazenskih točk za storjeni prekršek voznika začetnika (četrti odstavek 22. člena ZP-1), nikakor pa določba 6. alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1 ni vezana na storitev hujšega prekrška kot okoliščine, zaradi katere se odložitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče. Storitev tovrstnega prekrška z na novo doseženimi tremi ali večimi kazenskimi točkami ne pomeni okoliščine, zaradi katere bi bilo po zakonu storilcu izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj je v tovrstnih postopkih prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja že izrečeno in sicer s sklepom o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, v obravnavani zadevi z dne 26. 2. 2014, s storitvijo hujšega cestnoprometnega prekrška pa se zgolj prekliče odložitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kar posledično pomeni, da ne obstajajo več pogoji za njo in ne, da se šele tedaj prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče.
  • 36.
    VDSS sodba Psp 61/2015
    23.4.2015
    SOCIALNO VARSTVO
    VDS0013907
    ZSVarPre člen 7, 66, 66/3. ZUPJS člen 10, 10/1, 10/2, 10/2-1. ZZZDR člen 123, 123-1, 123-2, 123-3.
    denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - samska oseba - podaljšanje roditeljske pravice - samska oseba
    Tožnica se pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka) po ZUPJS šteje za samsko osebo. Podaljšanje roditeljske pravice namreč ne pomeni, da je potrebno pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice upoštevati še preostale člane družine in njihove dohodke. Starša, ki imata podaljšano roditeljsko pravico nad tožnico, je nista dolžna preživljati. Takšne pravne podlage v ZZZDR ni.
  • 37.
    VSL sodba VII Kp 64894/2012
    23.4.2015
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL0023331
    KZ-1 člen 16, 47, 47/2, 90, 90/1, 90/1-5, 199, 199/1. ZKP člen 372, 372-3.
    trajajoče kaznivo dejanje – zastaranje kazenskega pregona – začetek teka zastaralnega roka – kršitev kazenskega zakona – zaposlovanje na črno – izvajanje dokazov – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga – denarna kazen – izrek denarne kazni – novela KZ-1B
    Kaznivo dejanje zaposlovanja na črno je tako imenovano trajajoče kaznivo dejanje. Takšna opredelitev kaznivega dejanja kot trajajočega pa je seveda pomembna glede vprašanja zastaranja kazenskega pregona. Po ustaljeni sodni praksi in teoriji pri trajajočih kaznivih dejanjih začne zastaranje teči od takrat, ko je protipravno stanje prenehalo.
  • 38.
    VDSS sklep Psp 147/2015
    23.4.2015
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS0013943
    ZPP člen 274, 274/1.
    zavrženje tožbe - pravni interes
    Vrhovno sodišče RS je reviziji toženca ugodilo in spremenilo izpodbijani sodbi tako, da je tožbeni zahtevek, da se tožniku prizna pravica do starostne pokojnine, zavrnilo. Pred Vrhovnim sodiščem RS nista bili predmet presoje odločbi z dne 9. 4. 2013 in 16. 10. 2013 o odmeri tožnikove starostne pokojnine. Prav tako ni bilo odločeno o spornem vprašanju glede izplačevanja starostne pokojnine, tako da med strankama s sodbo Vrhovnega sodišča RS še ni pravnomočno urejeno sporno razmerje, pač pa je s to sodbo odpadla le podlaga za izdajo izpodbijanih odločb z dne 9. 4. 2013 in 16. 10. 2013. To je ugotovil tudi toženec in po uradni dolžnosti izdal odločbo z dne 9. 1. 2014. Ker se sodišče prve stopnje do te odločbe ni opredelilo v tem smislu, kakšen pomen ima za ta postopek in do tega, o čem je bilo odločeno in ali je odločba z dne 9. 1. 2014 pravnomočna, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa najmanj preuranjena.
  • 39.
    VSK sodba Cpg 42/2015
    23.4.2015
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK0006238
    ZPP člen 247. OZ člen 105, 247, 648.
    izločitev izvedenca - rok izpolnitve ni bistvena sestavina pogodbe - pogodbena kazen - zamuda z izpolnitvijo - pravilna izpolnitev - razveza pogodbe - krivda za zamudo - pravica do dogovorjenega plačila - pobot
    Sodišče prve stopnje je upoštevalo, da gre za situacijo, ko je stranka za razloge, zaradi katerih meni, da bi bilo treba izločiti izvedenca, izvedela šele po prejemu izvedeniškega mnenja. Tudi v taki situaciji pa je rok za vložitev predloga za izločitev osem dni od dneva, ko je stranka prejela izvedensko mnenje. Nobenega razloga namreč ni, da bi bila stranka, ki izločitev zahteva pred izdelavo mnenja, v slabšem položaju od stranke, ki to stori šele po prejemu mnenja (247. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

    V konkretnem primeru rok izpolnitve ni bil bistvena sestavina Pogodbe. Taka volja strank v Pogodbi ni bila izrecno določena, zlasti pa sta se stranki dogovorili o pogodbeni kazni za primer zamude. Kadar je rok bistven in stranka do roka ne izpolni, pogodba po zakonu preneha in do pogodbene kazni zaradi zamude sploh ne more priti.

    Ker je prišlo do razveze pogodbe po krivdi tožene stranke, ima tožeča stranka pravico do plačila toženi stranki že izročenega dela (vtoževani znesek 66.022,50 EUR), poleg tega pa ima na podlagi 648. člena OZ pravico tudi do dogovorjenega plačila, zmanjšanega za stroške, ki jih tožeča stranka ni imela, bi jih pa imela, če pogodba ne bi bila razdrta iz razloga v sferi tožene stranke. Povedano pomeni, da tožeča stranka, ki za razvezo pogodbe ni odgovorna, obdrži izpolnitveni zahtevek, zmanjšan samo za tiste stroške, ki jih z izpolnitvijo svoje obveznosti do trenutka razveze pogodbe še ni imela.
  • 40.
    VSC sklep Cp 80/2015
    23.4.2015
    SODNE TAKSE
    VSC0004019
    ZST-1 člen 11, 11/1. Odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015.
    oprostitev plačila sodnih taks
    Ker tožnik presega dvakratnik minimalnega dohodka, in ker nima preživninskih obveznosti, ga sodišče ne more v celoti oprostiti plačila sodnih taks.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 35
  • >
  • >>