Da je tožena stranka gradbo prevzela, ni bilo niti sporno. Sodišče prve stopnje je zato pravilno štelo, da obstoj primopredajnega zapisnika za obravnavani spor ni pravno relevantno dejstvo.
stroški postopka – ugotavljanje vrednosti predmeta odvetniške storitve – določitev vrednosti predmeta – nedenarni zahtevek
V obravnavani zadevi je tožnica zoper toženko uveljavljala nedenarni zahtevek: „da navedena toženka ustavi vse začete izvršilne in sodne postopke, dokler upravnik ne uredi baze podatkov in se opravijo ponovni obračuni ter uskladijo terjatve z dejanskim stanjem, po opravljenem obračunu za stanovanjsko enoto“. Gre torej za nedenarni zahtevek, glede katerega je sodišče prve stopnje utemeljeno, v skladu z določbo 2. odstavka 22. člena ZOdvT, kot vrednost predmeta upoštevalo 4.000,00 EUR.
izvedensko mnenje – nagrada izvedenca – plačilo predujma za izvedbo dokaza
V skladu s 1. odstavkom 153. člena ZPP založi stroške, potrebne za izvedbo dokaza, stranka, ki je dokaz predlagala. Nagrada za opravljeno delo pa se nato krije/izplača iz založenega predujma te stranke, ne glede na to, katera od pravdnih strank je postavila izvedencu kakšno nalogo oziroma vprašanje, ki mu jo je v okviru nalog s sklepom naložilo sodišče.
trditveno in dokazno breme – vezanost sodišča na tožbeno trditveno podlago – ugotovitev nezatrjevanega dejstva
Izvedeni dokaz ne more nadomestiti navedb stranke, torej če določeno dejstvo izhaja iz v postopku izvedenega dokaza, tega dejstva sodišče pri odločitvi o tožbenem zahtevku ne sme upoštevati, če ga poprej stranka v postopku ni procesno upoštevno navajala.
odvetniška tarifa - nagrada za posel - določitev količnika - določitev nagrade v razponu - pravičen preudarek - okoliščine - nagrada za sestavo listin
Odvetnik lahko pri določanju nagrade v razponu upošteva tudi druge okoliščine, ki so vplivale na konkretno višino nagrade, saj so okoliščine, ki izhajajo iz 13. člena ZOdvT, naštete le primeroma.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083041
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 451, 452, 458, 458/1.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi – spor majhne vrednosti – protispisnost – sklepčnost tožbe – upravljanje večstanovanjske stavbe – upravnik – stroški obratovanja in upravljanja
Za sklepčnost tožbe zadostuje, da upravnik navede, katere stroške vtožuje, za katero obdobje in način delitve stroškov med etažne lastnike, nadaljnja konkretizacija terjatve pa je odvisna od (sklepčnosti) ugovora toženca in vpliva na dokazanost njenega obstoja in višine (vprašanje utemeljenosti zahtevka).
Čim je toženec ugovarjal izračunu ene od postavk stroškov, bi tožnik moral najmanj zanjo navesti znesek, ki ga je plačal dobavitelju (celota) za dobavo oziroma storitev, ključ delitve (del celote) in znesek, ki je odpadel na toženca. Šele v takem primeru sodišče lahko preizkusi pravilnost obračuna med strankama spornega stroška in odloči o zahtevku.
domneva umika pritožbe - prošnja za obročno plačilo sodne takse
Toženec je po izteku roka, določenega v plačilnem nalogu, prvič šele v pritožbi zoper izpodbijani sklep zaprosil za obročno plačilo sodne takse. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo pritožbo zoper sodbo za umaknjeno, ker toženec v danem roku sodne takse zanjo ni plačal, niti ni v istem roku predlagal oprostitev, odloga ali obročnega plačila sodne takse.
ZPP člen 249, 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 39, 46, 48, 49, 50, 51, 52.
nagrada izvedenca – razlogi o odločilnih dejstvih – manjkajoči razlogi – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob odločanju o nagradi mora sodišče ugotoviti, ali je bilo izvedensko delo opravljeno. Nato ga mora ovrednotiti skladno s tarifo. Sprejeto odločitev (odmero) mora pojasniti oziroma obrazložiti tako, da jo je mogoče vsebinsko preizkusiti. V dejanskem in pravnem pogledu mora obrazloženo navesti, zakaj izvedencu priznava odmerjeno nagrado.
spor majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - kršitev pravice do izjave - pravica do obravnavanja pred sodiščem - najemna pogodba
Kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je lahko podana, če sodišče zgolj sledi prerekanim trditvam stranke, na kateri je trditveno in dokazno breme, ne da bi izvajalo z njene strani predlagane dokaze, in pri tem nasprotni stranki (v predmetni zadevi pritožnici) odvzame možnost dokazovanja nasprotnega in pravico do obravnavanja pred sodiščem.
ZIZ člen 23, 61, 62, 62/2. ZPP člen 7, 212, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 437, 437/1, 454.
spor majhne vrednosti – predpostavke za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – odločanje o predlogu za izvršbo – odločitve izvršilnega sodišča v postopku odločanja o ugovoru – ugovor zoper plačilni nalog – pogoji za izdajo plačilnega naloga – relativna kršitev določb pravdnega postopka – trditveno in dokazno breme – predlog za zaslišanje strank – zavrnitev dokaznega predloga nasprotne stranke – pravica do obravnavanja pred sodiščem – izdaja sodbe brez izvedbe naroka
Presoja predpostavk za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine je omejena na fazo odločanja o predlogu za izvršbo, po izdaji sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine pa postopanje izvršilnega sodišča in možne odločitve izvršilnega sodišča v postopku odločanja o ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine predpisujeta določbi 61. in 62. člena ZIZ, ki odločitve o zavrnitvi oziroma zavrženju predloga za izvršbo niti ne omogočata.
Kadar se postopek po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi dolžnikovega ugovora nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, mora pravdno sodišče preveriti, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo plačilnega naloga, kot to določa 1. odstavek 437. člena ZPP, vendar pa morebitna kršitev navedene določbe predstavlja zgolj relativno bistveno kršitev določb postopka, ki pa v sporih majhne vrednosti ni dopustni pritožbeni razlog.
V razmerju do stranke, ki zaslišanja strank v postopku pred sodiščem prve stopnje sploh ni predlagala, do kršitve pravice do obravnavanja ped sodiščem iz tega razloga sploh ni moglo priti, s sklicevanjem na zavrnitev dokaznega predloga nasprotne stranke pa pritožnica kršitve te pravice tudi ne more uspešno uveljavljati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083053
OZ člen 46, 46/2. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 457, 457/1, 457/2.
najemna pogodba – zmota v izjavi – skrbnost – spor majhne vrednosti – odločitev o stroških – obrazloženost odločitve o stroških
Toženka zatrjuje, da v omenjeni pogodbi oziroma sporazumu, ki ga je podpisala, ni bila upoštevana resnična volja pogodbenih strank. Zatrjuje torej svojo zmoto v izjavi. Ta bi bila lahko upoštevna le, če je do zmote prišlo kljub strankini skrbnosti, ki se zahteva v prometu.
spor majhne vrednosti – neprerekane trditve – priznana dejstva – nesporno dejansko stanje – substanciranje dokaznih predlogov – neizvedba naroka – izrecna zahteva za izvedbo naroka – nepotreben poziv za opravo naroka – prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov
Tudi če bi bilo dejansko stanje sporno, sodišče ne bi bilo dolžno izvesti naroka za glavno obravnavo, saj je bilo mogoče o spornem dejanskem stanju odločiti že na podlagi listinskih dokazov v spisu, nobena izmed strank pa naroka ni zahtevala.
ZP-1 člen 23, 23/2, 52, 52/2, 52/2-6, 171b, 171b/1, 202e, 202e/2. ZPrCP člen 105, 105/5, 105/5-2.
hujši cestnoprometni prekršek - preizkusna doba - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - stranska sankcija - pravno sredstvo zoper plačilni nalog - hitri postopek - pobuda za odpravo ali spremembo plačilnega naloga
Določba 6. alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1 predpisuje, da hitri postopek ni dovoljen za prekrške zoper varnost cestnega prometa, za katere je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po zakonu storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ta zakonska določba je vezana na storitev posamičnega prekrška (in torej ne prekrškov v steku) s predpisanim takšnim številom kazenskih točk, zaradi katerega se storilcu po zakonu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, kar pomeni izrečenih osemnajst kazenskih točk za storjeni prekršek (tretji odstavek 22. člena ZP-1) oziroma sedem ali več kazenskih točk za storjeni prekršek voznika začetnika (četrti odstavek 22. člena ZP-1), nikakor pa določba 6. alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1 ni vezana na storitev hujšega prekrška kot okoliščine, zaradi katere se odložitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče. Storitev tovrstnega prekrška z na novo doseženimi tremi ali večimi kazenskimi točkami ne pomeni okoliščine, zaradi katere bi bilo po zakonu storilcu izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj je v tovrstnih postopkih prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja že izrečeno in sicer s sklepom o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, v obravnavani zadevi z dne 26. 2. 2014, s storitvijo hujšega cestnoprometnega prekrška pa se zgolj prekliče odložitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kar posledično pomeni, da ne obstajajo več pogoji za njo in ne, da se šele tedaj prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče.
prekluzija v postopkih v sporih majhne vrednosti – vročanje – osebna vročitev – vročitev pooblaščencu – vročilnica kot javna listina – izpodbijanje domneve o vročitvi – podpis vročilnice – pomanjkljiva trditvena podlaga
Iz vročilnice izhaja, da je bilo vabilo pravilno poslano toženi stranki, na njen domači naslov. Vročilnica je podpisana, res pa iz nje izhaja, da je ni podpisala sama tožena stranka, temveč njen pooblaščenec. Skladno s 1. odstavkom 137. člena ZPP se, kadar ima stranka pooblaščenca, pisanja vročajo njemu. V takšnem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena osebno stranki.
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje. Ta dokaz je sicer mogoče izpodbiti, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost
Bistvene kršitve določb kazenskega postopka so opredeljene v 371. členu ZKP. V prvem odstavku so naštete, v drugem so določene opisno, s tem da so omejene na pripravo glavne obravnave, glavno obravnavo samo in izdajo sodbe. To je smiselno, kajti le tedaj je mogoče izkazati vzročno zvezo med kršitvijo in potencialno nepravilnostjo ali nezakonitostjo sodbe.
Na dvovrstnost bistvenih kršitev določb kazenskega postopka je opozorjeno, ker povzetih pritožbenih zatrjevanj v katero izmed kršitev iz prvega odstavka 371. člena ZKP ne gre uvrstiti, pri tistih iz drugega odstavka pa je glede na zakonsko besedilo jasno, da z dokazno oceno obdolženčeve pravice do izvajanja dokazov v njegovo korist iz 29. člena Ustave ni mogoče kršiti, z zavrnitvijo dokaznega predloga pa le tedaj, ko bi mu predlagani dokaz utegnil koristiti.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse – poziv k dopolnitvi vloge
Če stranki vloži nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse, mora sodišče opraviti postopek po 1. odstavku 108. člena ZPP oziroma po 3. odstavku 12. člena ZST-1.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 231, 231-3. ZPP člen 243.
predlog za začetek stečajnega postopka - upravičeni predlagatelji - procesna legitimacija upnika - obstoj zavarovanja terjatve - domneve insolventnosti - izpodbojne domneve - domnevna baza - trditveno in dokazno breme - trditvena podlaga - dokaz z izvedencem
Stališče pritožnika, da bi obstoj zavarovanja terjatve, na katero se sklicuje upnik v svojem predlogu, izključeval procesno legitimacijo upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka, je materialnopravno zmotno. Upravičenje upnika, da vloži predlog za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, predstavlja eno od oblik pravno dopustnega zavarovanja svojega položaja v razmerju do dolžnika. Katero od oblik varovanja svojega položaja bo izbral, je stvar presoje samega upnika. Dolžnik, ki se zaveda svojih zapadlih obveznosti do upnika, se zato ne more uspešno braniti zoper predlog za začetek stečajnega postopka s sklicevanjem, da bi upnik lahko učinkoviteje prišel do svojega pravnega varstva v drugem, izvršilnem postopku.
Upnik je obstoj insolventnosti dolžnika utemeljeval na več domnevah, ki jih določa 14. člen ZFPPIPP. Te domneve olajšujejo položaj upnika, pri čemer pa so te domneve izpodbojne, kar pomeni, da je trditveno in dokazno breme na strani dolžnika, v kolikor želi izpodbiti učinek same domneve. Da bi dolžnik lahko uspel pri izpodbijanju učinkov domneve, pa bi moral najprej ponuditi ustrezno in zadostno trditveno podlago, s katero bi uspel dokazati neobstoj insolventnosti kljub izkazani domnevni bazi, na katero se je skliceval predlagatelj stečajnega postopka. Vendar za izpodbitje učinkov domneve insolventnosti ne zadostuje zgolj zatrjevanje solventnosti s strani dolžnika in s tem v zvezi predlagan dokaz s postavitvijo izvedenca finančno-računovodske stroke.
USTAVA RS člen 25. ZP-1 člen 65, 66, 66/2, 155, 155/1-1, 155/3, 161, 161/3.
zahteva za sodno varstvo – dovoljenost pritožbe – dvom v nepristranskost sodišča – zaslišanje obdolženca pred izdajo odločbe
Storilcu ni bila kršena pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije, saj je imel pravico do pravnega sredstva zagotovljeno s pravico vložiti zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo prekrškovnega organa o kateri je odločalo sodišče prve stopnje kot pritožbeno sodišče prekrškovnemu organu.
ZSVarPre člen 7, 66, 66/3. ZUPJS člen 10, 10/1, 10/2, 10/2-1. ZZZDR člen 123, 123-1, 123-2, 123-3.
denarna socialna pomoč - varstveni dodatek - samska oseba - podaljšanje roditeljske pravice - samska oseba
Tožnica se pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka) po ZUPJS šteje za samsko osebo. Podaljšanje roditeljske pravice namreč ne pomeni, da je potrebno pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice upoštevati še preostale člane družine in njihove dohodke. Starša, ki imata podaljšano roditeljsko pravico nad tožnico, je nista dolžna preživljati. Takšne pravne podlage v ZZZDR ni.