Izjave, ki jih občani dajo policistom ob zbiranju obvestil na podlagi drugega odstavka 148. člena ZKP, res niso dokazi, na katere bi bilo mogoče opreti sodbo, lahko pa sodišče nanje opre zaključke o tem, ali je obdolženec utemeljeno sumljiv dejanj, ki so predmet obtožbe.
Ker OZ v primeru hibe pravnega posla, ki je posledica ravnanj, kot ga toženec očita tožnici, predpisuje drugo, milejšo sankcijo, to je izpodbojnost, ni mogoče uveljavljati ničnosti pod plaščem domnevno nemoralnega ravnanja sopogodbenika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0076325
ZPP člen 315, 339, 339/2, 339/2-15. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 76, 76/1, 77, 78, 79. Uredba o uniformi, položajnih oznakah in simbolih policije člen 2.
krivdna odškodninska odgovornost delodajalca – vmesna sodba – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – protispisnost – zmotna ugotovitev med strankama nespornih dejstev – organizacija delovnega procesa – zagotovitev garderobe delavcem – primerno obuvalo – zagotovitev varnosti in zdravja pri delu – policija
Predpis, ki zahteva od delodajalca, da mora zagotoviti garderobo v svojih prostorih, je Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih.
Če bi tožnica ne imela možnosti, da se v službi glede na zahtevnost intervencije, na katero jo je delodajalec napotil, preobuje v primerno obuvalo (bodisi da bi v službi zamenjala obuvalo, ki bi ga imela v garderobni omarici, bodisi da bi imela čas, da se gre domov preobuti v zimsko obuvalo), bi to kazalo na to, da je zavarovanec tožene stranke opustil svojo dolžnost organizirati delovni proces tako, da bi zagotovil varnost in zdravje pri delu.
gradbena pogodba za rekonstrukcijo prizidka – plačilo za dodatno opravljena dela – konkretizacija navedb – substanciranje trditev – odgovor na navedbe
Konkretni ugovori tožene stranke na tožnikove pavšalne navedbe so terjali substancirane trditve glede vseh odločilnih dejstev, torej o vzrokih za nujnost del, opredeljenih po količini in ceni, obstoj katerih bi nato sodišče preizkusilo v dokaznem postopku.
ZDR člen 109, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2, 134, 134/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - odpravnina - izredna odpoved delavca - odškodnina v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka
Tožnica je v tem individualnem delovnem sporu vtoževala odpravnino, določeno za primer redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, in odškodnino v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka, na podlagi drugega odstavka 112. člena ZDR, ker je toženi stranki podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 112. člena ZDR. Tožena stranka tožnici trikrat zaporedoma ni izplačala plačila za delo ob zakonsko dogovorjenem roku. Zato je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana skladno z določbo 112. člena ZDR, s tem pa je bil podan tudi pravni temelj za odločanje o vtoževani odpravnini in odškodnini, ki sta bili opredeljeni v drugem odstavku 112. člena ZDR.
denarna kazen – kaznovanje stranke zaradi žalitve sodišča – žalitev sodišča kot pravni standard – pravdni postopek – upravni postopek
Za kaznovanje po 109. členu ZPP ni treba ugotoviti, da je imel storilec namen zaničevanja. V ospredju namena 109. člena ZPP je objektivni vidik, in sicer ali izjave storilca lahko ogrozijo ugled oziroma spodkopljejo avtoriteto sodišča. Pojem „žalitev sodišča“ je pravni standard. Samo navajanje napak pri sojenju ni žaljivo, če obstaja v mejah dostojnosti in pri pravni argumentaciji.
Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev oprlo na določilo 3. odstavka 111. člena ZUP, vendar ureja sankcioniranje žaljivih vlog podanih v pravdnem postopku 109. člen ZPP.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZVPSBNO člen 15, 16, 16/1, 19, 20, 20/6, 21.
pravica do povrnitve škode – odgovornost države – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – povrnitev premoženjske škode – spor majhne vrednosti
Za odločanje o zahtevkih za povrnitev premoženjske škode zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni uporabljiva določba 6. odstavka 20. člena ZVPSBNO o uporabi pravil o sporu majhne vrednosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSC0004092
ZFPPIPP člen 45, 131, 131/1, 132, 132/1, 221b, 221b/2.
začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom - vpliv na že začete postopke izvršbe
Če je sodišče prve stopnje dovolilo predlagano izvršbo kljub procesni oviri že začetega postopka poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom, nima zakonskega pooblastila, da samo sebi razveljavi sklep o dovolitvi izvršbe.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/2, 239, 257, 257/1, 264, 264/1, 264/1-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
sklep o zavarovanju - ugovor zoper sklep o zavarovanju - predhodna odredba - preizkus po uradni dolžnosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - podlaga za zavarovanje - odločba domačega sodišča - obstoj odločbe
Tudi v postopku z ugovorom zoper sklep o zavarovanju se smiselno uporabljajo določbe ZIZ, ki urejajo ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova; na primer tudi 55. člen ZIZ, ki določa ugovorne razloge in obseg uradnega preizkusa.
ZIZ v 264. členu sicer določa, kdaj lahko sodišče na dolžnikov predlog ustavi postopek s predhodno odredbo, vendar pa ta določba ne izključuje določb ZIZ, ki se smiselno uporabljajo za ugovor zoper sklep o zavarovanju.
ZIZ člen 15, 53, 53/2, 61, 61/2, 62, 62/2. ZPP člen 439, 439/2.
postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložen ugovor - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - dogovor o pristojnosti tujega sodišča - mednarodna pristojnost - zmotna uporaba materialnega prava - postopek na podlagi plačilnega naloga - listina v tujem jeziku
Po ustaljeni sodni praksi se sklep o izvršbi v kondemnatornem delu obravnava kot plačilni nalog, zato se smiselno uporabljajo tudi določbe ZPP, ki urejajo postopek na podlagi plačilnega naloga. Iz tega razloga se tudi v tem postopku z ugovorom lahko uveljavljajo ne samo razlogi, ki se nanašajo na terjatev, temveč tudi tisti, ki se nanašajo na pristojnost slovenskega sodišča (439. člen ZPP).
nadaljnji izvršilni stroški - potrebnost za izvršbo - stroški upnika za prihod na narok zaradi ugotovitve dolžnikovega premoženja
Potrebnost stroškov za izvršbo presoja sodišče od primera do primera. Upnik v pritožbi utemeljeno navaja, da je bil vabljen na narok kot stranka, ki naj se v tej zadevi zglasi na sodišču, in da ne more pred narokom vedeti kakšne in če sploh bo dal dolžnik odgovore na zastavljena vprašanja. Vedeti pa tudi ne more, kako natančno bo dolžnika izprašalo sodišče. Sodišče na naroku izvaja dokaz - zaslišuje dolžnika, zato je smotrno in potrebno, da se upniku omogoči prisotnost in opravljanje procesnih dejanj na naroku. Upniku je treba omogočiti, da je na naroku prisoten sam oziroma s svojim pooblaščencem ter da se mu v okviru procesnih možnosti zagotovi, da zasleduje svoj pravni interes, da se najde premoženje, na katerem je možno opraviti izvršbo in nadaljnje poplačilo terjatve. Zato je udeležba upnika na naroku, na katerem se ugotavlja dolžnikovo premoženje, potrebna in je upnik upravičen do povrnitve stroškov v zvezi s tem narokom.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0076353
URS člen 22. ZPP člen 287, 287/2. SPZ člen 43.
vznemirjanje lastninske pravice – zaščita pred vznemirjanjem – postavitev ograje – meja med parcelama – ugotovitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem – tek priposestvovalne dobe – dobra vera – standard dobrovernosti – zavrnitev dokaznega predloga
Če sodišče razumno oceni, da nekateri predlagani dokazi oziroma dejstva, ki naj se z njimi ugotovijo, za odločitev v sporu niso pomembni ali da je neko dejstvo že dokazano, nadaljnjih dokazov ni dolžno izvajati, mora pa zavrnitev dokaznega predloga stranke ustrezno obrazložiti.
Toženec bi moral biti ob trasiranju ograje (ko je ugotovil, da na vzhodnem koncu meje ni mejnika), bolj skrben, pozoren in natančen, saj se je moral in mogel zavedati, da meja med parcelama, ki v naravi ni vidna, ni jasno določena, zato neskrbno trasiranje (z merjenjem korakov na eni in drugi stranici parcele) ne dosega standarda dobrovernosti.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – causa acquirendi – aleatorna pogodba – kavza pogodbe – dolgoletna pretekla skrb preživljalke za preživljanko
Tipična kavza pogodbe o dosmrtnem preživljanju ustreza abstraktnemu tipu causa acquirendi, dopolnjeni s prvinama zaupnosti (kontekst medčloveškega odnosa) in aleatornosti. Pogodbenici v konkretni zadevi sta takšno abstraktno kavzo dopustno še konkretizirali in dopolnili z okoliščino dolgoletne pretekle skrbi preživljalke za preživljanko.
Če bi bila pogodba sklenjena pod vplivom nedopustne grožnje, bi lahko stranka zahtevala razveljavitev pogodbe. Z golim zatrjevanjem, da je tožeča stranka tožence prisilila k sklenitvi kreditne pogodbe, ti ne morejo doseči zavrnitve zahtevka.
ugovor zoper sklep o izvršbi - zavrnitev dokaznega predloga - dogovor o odlogu plačila
Čeprav je upnik ugovornim navedbam o doseženem dogovoru o odlogu plačila izrecno nasprotoval in jih označil kot poskus zavlačevanja izvršilnega postopka, bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati zakonitega zastopnika dolžnika, saj bi v primeru, če bi se trditve v ugovoru zoper sklep o izvršbi glede odloga plačila izkazale za resnične, to lahko privedlo do ugoditve ugovoru. Ker pa je po ugovornih zatrjevanjih med upnikom in dolžnikom tak dogovor bil sklenjen v ustni obliki, dokazovanje na drugačen način niti ni možno.
Solidarna poroka sta se bila dolžna pred podpisom poroštvene izjave sama seznaniti z obsegom obveznosti, za izpolnitev katere naj bi kot solidarna poroka jamčila. Če tega nista storila, nista ravnala z dolžno skrbnostjo in morata sama sebi pripisati posledice. Okoliščina, da sta računala na trajnejše sodelovanje, je glede vprašanja njune zadostne skrbnosti brezpredmetna.
Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki zoper „neupoštevanje“ sklicevanja tožencev (solidarnih porokov) na zavarovanje (rizika neplačila dolga), ki naj bi ga imela tožnica sklenjenega pri banki. Takšen ugovor bi bil upošteven le, če bi tožnica iz tega naslova dobila karkoli poplačanega. Do tega pa ni prišlo, saj naj bi bilo zavarovalno razmerje prekinjeno (in zahtevek ni bil niti vložen). Okoliščina, zakaj se tožnica ni poplačala, pa se drugotoženke ne tiče (saj gre za „tuje“ pogodbeno razmerje). Iz katerega od sklenjenih jamčevanj (zavarovanj) bo poskušala doseči poplačilo neporavnanega dolga, je namreč (toženca nikoli nista navajala, da bi bilo v tem oziru med njimi dogovorjeno kaj drugega) „zgolj“ in „samo“ pravica tožnice.
delna oprostitev plačila sodnih taks za pravne osebe
Čeprav iz bilance stanja na dan 31. 12. 2013 in izkaza poslovnega izida za leto 2013 izhaja, da se je obseg dolžnikovega poslovanja bistveno zmanjšal in da je v tem obdobju dolžnik ustvaril izgubo v višini 141.692,00 EUR, ki jo ob upoštevanju prenesenega čistega dobička iz preteklih let v višini 8.289,00 EUR znaša 133.403,00 EUR, je vendarle dolžnik tudi v letu 2013 imel 183.578,00 EUR čistih prihodkov od prodaje. Kljub temu, da je iz teh prihodkov od prodaje dolžnik moral pokrivati tudi stroške, ki so znašali več, kot dohodki od prodaje, ob izkazanem obsegu poslovanja tudi po oceni pritožbenega sodišča plačilo sodne takse v znesku 32,50 EUR ne bo ogrozilo dolžnikovega poslovanja.
sporazumno prenehanje pogodbe o zaposlitvi - vračilo stroškov usposabljanja - vojak - vojaško strokovno usposabljanje
Tožencu (vojaku) je na podlagi njegovega predloga predčasno sporazumno prenehala pogodba o zaposlitvi, ki jo je imel s tožečo stranko sklenjeno za dobo petih let. V sporazumu o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi sta se pravdni stranki dogovorili, da bo toženec povrnil tožeči stranki stroške, nastale v času temeljnega vojaškega strokovnega usposabljanja za vojaka. Zato je sodišče prve stopnje tožeči stranki utemeljeno prisodilo vtoževani znesek.
nasprotna tožba – stvarna pristojnost - ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju – vrednost spornega predmeta
2. odstavek 183. člena ZPP določa, da se nasprotna tožba ne more vložiti, če je za zahtevek iz nasprotne tožbe stvarno pristojno drugo sodišče. V konkretnem primeru vrednost spornega predmeta po nasprotni tožbi ne presega 20.000,00 EUR, zato je presojana odločitev okrožnega sodišča, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi ter da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v reševanje stvarno pristojnemu okrajnemu sodišču, pravilna.