privatizacija stanovanj - prepoved nadaljnje prodaje stanovanja - poplačilo celotne kupnine - ničnost prodajne pogodbe - pravni interes za uveljavljanje ničnosti
Obe sodišči sta presojali, v čigavo korist je v 122. členu SZ določena prepoved nadaljnje prodaje stanovanja pred poplačilom celotne kupnine. Pravno podlago za tako presojo sta imeli v prvem odstavku 103. člena ZOR, po katerem je pogodba, ki nasprotuje ustavnim načelom, prisilnim predpisom ali družbeni morali, nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega. Povzeta zakonska določba je torej oblikovana tako, da najprej odkazuje na kako milejšo sankcijo, saj je ničnost le skrajna sankcija. Obe nižji sodišči sta pravilno zaključili, da gre pri določbi 122. člena SZ za zaščito le prodajalčevih koristi. Zato so pravilni tudi razlogi, da bi iz tega razloga le prodajalec lahko izpodbijal pogodbo.
zahteva za varstvo zakonitosti - zavarovanje - kasko zavarovanje - trajanje zavarovanja (zavarovalno kritje) - vsebinske razlike med določili police in splošnimi zavarovalnimi pogoji
Sodišči prve in druge stopnje pravilno navajata peti odstavek 902. člena ZOR, ki za primer, če se ne ujemata kakšno določilo splošnih pogojev in kakšno določilo iz police, daje prednost določilu iz police. Zato v danem primeru zavarovalno kritje ni začelo učinkovati šele od štiriindvajsete ure dne 23.8.1991 (kakor je predvideno v prvem odstavku 20. člena splošnih pogojev AK 91 in v prvem odstavku 922. člena ZOR, marveč že ob 13. uri, in preneha, ko preneha kritje po zavarovanju avtomobilske odgovornosti (ki je bilo podaljšano pred njegovim prenehanjem 23.8.1992). Zmotna pa je razlaga sodišč prve in druge stopnje, češ da navedeno določilo v zavarovalni polici izključuje tudi tretji odstavek 20. člena AK 91, ki določa, da se pri kasko zavarovanju, sklenjenem za eno ali več let, obojestranske pravice in obveznosti pogodbenih strank podaljšajo za 30 dni (respiro rok), če zavarovalnici ni bila vsaj tri dni pred iztekom zavarovanja vročena zavarovančeva izjava, da na to podaljšanje ne pristane. To določilo nima zveze s trajanjem zavarovalnega kritja, temveč z načinom podaljšanja zavarovalne pogodbe, ki omogoča 30 dnevni rok za nov dogovor o zavarovanju in njegovo plačilo.
V času, ko je prišlo do prometne nesreče, to je 11.5.1991, Republika Slovenija še ni bila samostojna. Res so se tedaj že začeli pomembni dogodki, ki so privedli do osamosvojitve dne 25.6.1991, toda do sprejema Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (TUL, Ur. list RS, št. 1/91-I), je bila Slovenija ena izmed republik bivše SFRJ.
V času škodnega dogodka dne 11.5.1991 je torej veljal na območju Slovenije kot območju tedanje SFRJ Zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja (Ur. list SFRJ, št. 17/90), ki je v poglavju obvezna zavarovanja urejal tudi zavarovanje lastnikov oziroma uporabnikov motornih vozil (90. do 108. člen). Za nastalo škodo je odgovarjala zavarovalnica, pri kateri je bilo vozilo zavarovano. Znano vozilo, ki je bilo registrirano v sosednji republiki in zavarovano v drugi sosednji republiki, v času škodnega dogodka ni bilo vozilo tuje registracije. Na ta materialnopravna določila, ki so veljala v času škodnega primera, poznejše spremembe, povezane z razpadom bivše federacije, same po sebi niso mogle vplivati.
razmerja med starši in otroci - dolžnost preživljanja polnoletnega otroka, ki se redno šola
Samo dosežena polnoletnost otroka, ki se redno šola, ni razlog za prenehanje preživninske obveznosti, ki je bila sodno določena za prej še mladoletnega otroka.
revizija - dovoljenost revizije - pravni interes za vložitev revizije
Skupni otrok je postal polnoleten, zato ni več mogoče sodno odločati o njegovi vzgoji in varstvu ali o tem, pri katerem od staršev bo živel. Zato v taki situaciji, ko pride do umika tožbe za spremembo sodne odločbe o varstvu in vzgoji otroka, ker je otrok med postopkom postal polnoleten, tožena stranka nima pravnega interesa za vložitev revizije proti sklepom nižjih sodišč o umiku tožbe.
ZPP (1977) člen 338, 354, 354/2-13.ZDPra člen 1, 9.ZSKZ člen 3, 6.
zahteva za varstvo zakonitosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka (člen 354/2-13 ZPP) - razlogi o odločilnih dejstvih - pravdne stranke in njihovi zakoniti zastopniki - pristojnosti Državnega pravobranilstva RS - zastopanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS
Sodba sodišča prve stopnje ne vsebuje podatkov o dejstvih, ki so nujno potrebna za uporabo predpisov, in ne navedb predpisov, na katere je sodišče oprlo sodbo. Ker nima obveznih sestavin, ki jih zahteva 338. člen ZPP, je ni mogoče preizkusiti.
pridobitev državljanstva - pridobitev državljanstva z naturalizacijo
Pri ugotavljanju nevarnosti za javni red po določbi 3. odst. 40. čl. ZDRS v zvezi z 8. točko 1. odst. 10. čl. tega zakona je narava kaznivega dejanja lahko pomembna, če pogojna obsodba ni izbrisana (102. in 103. člen KZ RS).
ZOR člen 69, 69/3, 1107, 1107/2. Splošna uzanca za blagovni promet 203, 203/2. ZPP (1977) člen 35, 35/1, 37, 37/2, 153, 153/1, 153/3, 385, 385/3, 392, 497, 497/1.
dokazi in izvajanje dokazov - listine - račun - ugovor zoper račun - uporaba splošnih uzanc za blagovni promet - dokazno breme - revizija - - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi (objektivna kumulacija) - zahtevki z različno podlago - dovoljenost revizije - revizijski razlogi
Račun, ki mu tisti, na katerega je naslovljen, v kratkem roku ne ugovarja, je dokazna listina, upoštevna pri ugotavljanju dejanskega stanja, odločilnega za odločitev o tožbenem zahtevku.
premoženjska razmerja med zakonci - posebno in skupno premoženje - delitev skupnega premoženja
Tožnica, ki je obdelovala kmetijo in se v pretežni meri sama ukvarjala z obdelovanjem kmetijskih površin ter rejo živine, poleg tega pa je vodila gospodinjstvo in skrbela za otroka, je sicer pripomogla k ohranjanju njihove realne vrednosti, ni pa mogoče govoriti o kakih trajnejših vlaganjih ali dolgotrajnem ohranjanju njihove vrednosti skozi celo življenje. Zato ni mogoče upoštevati njenega deleža kot nastanka lastninske pravice pri kmetijskih parcelah, ki so bile vseskozi toženčeva last, je pa treba rezultate njenega dela upoštevati pri določanju deleža na tistem premoženju, ki je zaradi bistvene spremembe vrednosti postalo skupno premoženje: to je pri hiši in funkcionalnem zemljišču.
odškodnina - uveljavljanje pravic - organi postopka - razlastitev s plačilom odškodnine - druga odškodninska razmerja - občevanje organov in strank - vloge - pristojnost
Glede na opredelitev pristojnosti upravnih organov v postopkih denacionalizacije, ugotovitev upravnega organa, da vlagatelj zahteve ni upravičenec do denacionalizacije niti na podlagi 3. čl., niti na podlagi 4. čl. ZDen, ne pomeni, da upravni organ ni pristojen za vodenje in odločanje v postopku denacionalizacije, temveč, da vlagatelj ni upravičen za uveljavljanje pravic iz ZDen.
Pri eventualni kumulaciji zahtevkov gre za samostojne zahtevke, le da jih sme sodišče obravnavati združeno, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji (drugi in tretji odstavek 188. člena ZPP). Zato je potrebno dovoljenost revizije presojati posebej glede odločitve o vsakem izmed zahtevkov.
Glede na dogovorjeno obveznost najema je utemeljen zaključek, da je predmet sporne spolnitve strogo določen to je species. Pri tako dogovorjenem predmetu izpolnitve tožnik po zakonu nima pravice izbire, to je pravice zahtevati od toženke, da mu na podlagi najemne pogodbe z dne 30.12.1994 izroči v najem povsem druge prostore.
Tožnikov zahtevek, da mu toženka izroči nedoločeno število prostorov v drugih objektih, ki niso predmet dogovorjene najemne pogodbe z dne 30.12.1994, po povedanem nima podlage v zakonu (kot je to vsebinsko pravilno odločilo sodišče druge stopnje).
23. člen zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur. list SRS, št. 18/74, naprej ZPSPP) res določa, da preneha najemna pogodba tudi, če preneha predmet najema.
Tega določila ni mogoče razumeti tako, da je najemodajalec vedno prost s pogodbo prevzete obveznosti, če je predmet najema uničen. Najemna pogodba je dvostranski obveznosten, odplačen in trajen posel tudi po določbah ZPSPP. Tudi za najemne pogodbe, sklenjene po določbah navedenega zakona, veljajo temeljna načela obligacijskega prava, med drugim načelo vestnosti in poštenja (12. člen zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR), načelo prepovedi zlorabe pravic (13. člen) in dolžnost izpolnitve obveznosti (17. člen).
SZ člen 112, 117, 125, 125/3. ZTLR člen 11, 11/2.ZZD člen 245, 269, 270.
društvo - lastninska pravica društva - pridobitev lastninske pravice na stanovanju pred uveljavitvijo SZ - nakup nepremičnine z družbenimi sredstvi - pridobitni način - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - privatizacija stanovanj - dolžnost društva prodati lastniško stanovanje po določilih SZ o privatizaciji
Zveza društev je lahko pridobila lastninsko pravico pred uveljavitvijo SZ s kupno pogodbo, čeprav je bila kupnina zbrana iz družbenih sredstev. Zato ni zavezana k prodaji stanovanja po privatizacijskih predpisih.
ZDen člen 19, 19/1-1.ZSKZ člen 14, 14/2, 20.ZUP člen 7, 8, 49, 136, 137, 242, 242/2.
denacionalizacija kmetijskih zemljišč - vrnitev v last in posest
Tožena stranka je utemeljeno odpravila prvostopno delno odločbo o vrnitvi nepremičnin denacionalizacijskemu upravičencu v last in posest, ker jo je prvostopni organ izdal, ne da bi popolno ugotovil vsa odločilna dejstva in okoliščine s tem, da zlasti ni jasno ugotovil, ali obstojijo okoliščine, ki bi preprečevale denacionalizacijo zemljišč z vrnitvijo v last in posest (1. točka 1. odstavka 19. člena ZDen).
odškodnina - uveljavljanje pravic - organi postopka - razlastitev s plačilom odškodnine - druga odškodninska razmerja - občevanje organov in strank - vloge - pristojnost
Glede na opredelitev pristojnosti upravnih organov v postopkih denacionalizacije, ugotovitev upravnega organa, da vlagatelj zahteve ni upravičenec do denacionalizacije niti na podlagi 3. čl., niti na podlagi 4. čl. ZDen, ne pomeni, da upravni organ ni pristojen za vodenje in odločanje v postopku denacionalizacije, temveč, da vlagatelj ni upravičen za uveljavljanje pravic iz ZDen.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - spremenjene razmere - sprememba naturalnega preživljanja v dosmrtno denarno rento
Ko gre za spremembo naturalnega preživljanja v denarno rento, te ni mogoče določiti glede na tožničine preživninske potrebe in glede na toženčeve preživninske zmožnosti, pač pa glede na vrednost dogovorjenega dosmrtnega preživljanja.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina za primer težke invalidnosti družinskega člana (otrok) - individualizacija odškodnine
Presoja višine odškodnine za negmotno škodo in sicer za pretrpljene telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in skaženost ter duševne bolečine zaradi težke invalidnosti otroka.
odgovornost za drugega - odgovornost vzgojnega zavoda za mladoletnika - opravljanje nadzorstva
Določilo 1. odstavka 167. člena ZOR gradi odgovornost na domnevi, da je do škodnega dogodka prišlo zaradi tega, ker mladoletnik ni bil pod zadosti skrbnim nadzorom. Odgovornost to je krivda vzgojnega zavoda se torej predpostavlja. Te odgovornosti pa je prost, če uspe dokazati, da je opravljal dolžno nadzorstvo oziroma da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu. Ker pa je bilo ugotovljeno, da toženka v obravnavanem primeru ni postopala tako, kot bi morala po svojih pravilih, po katerih bi ji občan po končanem delu moral vrniti gojenca, toženka res ni dokazala, da je opravljala nadzorstvo na tak način, kot je bila dolžna ali da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu.
ZOR člen 132, 600, 608, 608/2, 613, 622. ZPP (1977) člen 71, 71-5, 71-6, 73.
izločitev sodnika - sodelovanje pri izdaji ene od odločb nižjega sodišča - nepristranost sodnika - zahteva za izločitev - pogodba o delu - razveza pogodbe zaradi odstopa od dogovorjenih pogojev - učinki razdrte pogodbe
Če po določilu drugega odstavka 608. člena ZOR prevzemnik dela ne izpolni naročnikove zahteve do izteka dogovorjenega roka, lahko le-ta pogodbo razdre in zahteva povrnitev škode. V primeru razdrtja pogodbe nastopijo za pogodbenika učinki razdrte pogodbe iz 132. člena ZOR, ki določa v drugem odstavku, da ima stranka, ki je popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, pravico do vrnitve tistega, kar je dala.