Za protipravnost škodnega ravnanja kot elementa odškodninske odgovornosti ne zadostuje gola nezakonitost odpovedi, temveč je termin pripisan hujšim zlorabam instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Odškodninska odgovornost tožene stranke zaradi podaje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku, ki je bila kasneje v sodnem postopku razveljavljena kot nezakonita, bi bila podana le, če bi bilo ugotovljeno, da je tožena stranka pri svojem odločanju zavestno ali iz hude malomarnosti ravnala zoper predpise. Ker to v tem sporu ni bilo ugotovljeno, tožnikov odškodninski zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
Če ZST-1 ali taksa tarifa ne določa drugače, nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva (1. točka 1. odstavka 5. člena ZST-1). Drugi odstavek 5. člena ZST-1 pa določa, da je (razen v zakonsko določenih primerih) treba takso plačati najpozneje v roku, določenem v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona. Sodne takse se plačujejo v gotovini, z elektronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plačilnimi sredstvi (1. odstavek 6. člena ZST-1). Če je plačilo sodne takse opravljeno z referenco, ki je taksnemu zavezancu dodeljena predhodno ali je navedena v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona, taksni zavezanec po opravljenem plačilu sodne takse ni dolžan dostavljati sodišču nikakršnih dokazil o plačilu, razen če ta zakon ne določa drugače. Če pa je sodna taksa plačana brez ustrezne reference, mora taksni zavezanec predložiti sodišču potrdilo o opravljenem plačilu (3. odstavek 6. člena ZST-1).
Tožnica je sodno takso za tožbo plačala v roku in na račun ter sklic, ki so določeni v plačilnem nalogu, torej pravočasno in pravilno, zato ni bilo podlage za ustavitev postopka zaradi neplačila sodne takse.
ZDPra člen 43. ZSS člen 45. ZPos člen 24. ZZDODP člen 2.
plačilo razlike plače - plača državnega pravobranilca - znižanje plače - osnova za obračun plače
Tožnik (državni pravobranilec) v tem sporu uveljavlja, da je bil v spornem obdobju nezakonito prikrajšan pri plači, ker mu je bila plača obračunana od 20 % znižane osnove. Osnova za obračun plače tožnika je bila v spornem obdobju, določena z ZZDODP. Z uveljavitvijo tega zakona je prišlo do spremembe pravnega položaja glede določanja osnov za obračun tako sodniških plač, kot tudi plač državnih pravobranilcev in pomočnikov državnega pravobranilca, saj je bila z uveljavitvijo tega zakona osnova za obračun tožnikove plače določena z zakonom. Tudi če je do uveljavitve ZZDODP obstajala protiustavnost v zakonskem urejanju sodniških plač, je bila ta sanirana z uveljavitvijo tega zakona. Zaradi tega tožnikov tožbeni zahtevek na vtoževane razlike v plači ni utemeljen.
Med tožnikom in tožencem ni bil sklenjen ustni dogovor o višji urni postavki za določitev tožnikove plače. Toženec je tožniku plačo obračunaval in izplačeval v višini, kot je bila dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi, zato tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo razlike plače med pogodbeno in ustno dogovorjeno višino plače ni utemeljen.
lastninjenje kmetijskih zemljišč – pridobitev lastninske pravice po samem zakonu - sklad kmetijskih zemljišč in gozdov
Na podlagi določbe čl. 14 ZSKZ in čl. 5 ZLPP, pridobi Republika Slovenija lastninsko pravico na kmetijskih zemljiščih po samem zakonu (ex lege). Tožeča stranka je zatrjevala, da je lastninsko pravico na obeh nepremičninah pridobila na originarni pridobitni način RS, in bi torej moral za vknjižbo lastninske pravice na njo zadostovati že ugotovitveni zahtevek, kakor ga je podala tožeča stranka pod točko 1 svojega zahtevka. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da ve, da je vpis v zemljiško knjigo zato le deklaratorne narave. Na te trditve pa sodišče prve stopnje ni dalo adekvatne obrazložitve in v tej zvezi ni sprejelo pravilne materialnopravne odločitve, glede potrebnosti izdaje t.i. listine za vknjižbo lastninske pravice.
Glede na določbo 2. odstavka 36. člena ZKP le v primeru, če okrožno sodišče med glavno obravnavo ugotovi, da je za sojenje pristojno okrajno sodišče, ne pošlje zadeve temu sodišču, temveč izvede postopek samo in izda odločbo. V obravnavani zadevi se glavna obravnava še ni začela (opravljen je bil le predobravnavni narok), zato je bil predlog predsednika senata za odločitev o stvarni nepristojnosti okrožnega sodišča pravočasen, čeprav sklep o stvarni nepristojnosti ni bil sprejet hkrati s sklepom o izločitvi kazenskega postopka zoper obtoženega.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 36, 36/3, 37.
starostna pokojnina - sorazmerni del - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - sporazum z Bosno - zavarovalna doba
Ker je na podlagi zavarovalnih dob tako v BIH, kot v Sloveniji nosilec zavarovanja v Avstriji, kot tretji državi, priznal tožniku pravico do pokojnine na podlagi Sporazuma med BIH in Republiko Avstrijo, so podani pogoji v smislu določbe 3. odstavka 36. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino (po katerem se pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene pogodbenice priznal v sorazmernem delu v obdobju od 8. 10. 1991 do začetka veljavnosti tega Sporazuma z upoštevanjem zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodaji druge pogodbenice in z uporabo nekega tretjega mednarodnega sporazuma o socialnem zavarovanju z izjemo sporazumov sklenjenih med državami nastalimi na območju bivše SFRJ, ne preračunavajo po določbah tega sporazuma), zaradi tega po uveljavitvi Sporazuma tožnik ni bil upravičen do odmere starostne pokojnine na podlagi določb tega Sporazuma pri toženi stranki, ne glede na to, da je tožnik del zavarovalne dobe dopolnil v Sloveniji.
invalidnost - invalidnost I. kategorije - invalid III. kategorije - invalidska pokojnina
Pri tožnici, invalidki III. kategorije invalidnosti, ni prišlo do poslabšanja že ugotovljene invalidnosti oziroma do popolne izgube delovne zmožnosti ali do poklicne invalidnosti, zato je tožbeni zahtevek, da se jo razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine, neutemeljen.
ZUJF člen 143. ZOPRZUJF člen 143, 143/3. ZPP člen 158, 158/1.
ustavitev postopka - pravdni stroški
Tožeča stranka je tožbo umaknila še pred razpisom naroka za glavno obravnavo, glede na to, da je tožena stranka po razveljavitvi 143. člena ZUJF z izplačevanjem nezmanjšanih zneskov pokojninske dajatve za vnaprej takoj odpravila protiustavni poseg v višino pokojninske dajatve, v zvezi s plačilom razlik protiustavno zmanjšanih zneskov pokojninske dajatve za nazaj pa je izdala odločbo v skladu z 3. odst. 143. člena ZOPRZUJF. Kljub temu, da je z upravnim aktom izplačilo protiustavno znižane razlike pokojninske dajatve izpolnjeno le delno v višini 20 % pripadajočega zneska ob izplačilu pokojnin za sporno obdobje, v preostalih 80 % razlike pa odloženo v izpolnitev na kasnejše obdobje, se tožeča stranka s takšnim načinom izpolnitve strinja, zaradi česar je ne more zadeti sankcija zamujenega umika tožbe. Zato je tožena stranka tožeči dolžna povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške.
Ni dejanske nevarnosti, da bi farmacevt v lekarni izdal za zdravljenje GIST namesto predpisanega G. drugo zdravilo, namreč M.. Opustitev uvrstitve M.-a na seznam medsebojno zamenljivih zdravil za zdravljenje GIST je razlog, ki preprečuje, da bi farmacevt izdajal M. za zdravljenje GIST.
Upnik lahko zahteva od dolžnika, da ne povzroča nevarnosti za kršitev patenta, in da v tem oziru ne ustvarja razmer, ki bi k kršitvi patenta „kar klicale“. Opisana upravnopravna ureditev predpisovanja in izdajanja M. je v Republiki Sloveniji sedaj takšna, da takšne dejanske nevarnosti ni. Morebitni kršilec upnikovega patenta bi lahko bil kvečjemu zdravnik, in ne dolžnik.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072013
OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1, 179, 251.
krivdna odškodninska odgovornost – skrbnost dobrega strokovnjaka - poledenela pot – nepremoženjska škoda – postavitev izvedenca – pregled stranke – dopolnitev izvedenskega mnenja – rok za plačilo predujma – podaljšanje roka – huda telesna poškodba
Toženka s soljenjem poti, zaradi česar je sneg postal mehak in kašast, ni zadostila dolžnemu ravnanju, saj bi bilo treba pot zaradi poledenelosti posuti tudi s peskom ali jo očistiti.
ZOdvT člen 21, 21/2, 22. ZOdvT tarifna številka 3102.
stroški postopka - pravočasnost priglasitve stroškov - ugotavljanje vrednosti predmeta odvetniške storitve - prosti preudarek - nagrada za narok
Ker so za postopek določitve nujne poti v ZST-1 takse določene v nespremenljivih zneskih (poglavje 9.7. taksne tarife), se v skladu z drugim odstavkom 21. člena ZOdvT za odmero odvetniške nagrade v tej zadevi uporabljajo določbe o vrednosti po ZOdvT (22. člen ZOdvT).
Nagrada za narok v eni (pravdni oziroma nepravdni) zadevi se prizna zgolj enkrat.
izpraznitev stanovanja – najemna pogodba za določen čas – uporabnina – sprememba tožbe
Plačevanje najemnine oziroma uporabnine za uporabo stanovanja po prenehanju najemne pogodbe narave razmerja med strankama ne spreminja in ne vzpostavlja med njima pogodbenega razmerja.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072015
OZ člen 131, 179. ZPP člen 285.
protipravno ravnanje – pravica do dobrega imena in časti – vrednostna sodba – dolžnost preverjanja – materialno procesno vodstvo – javno izražanje mnenja – javna polemika
Vrednostne sodbe o tožniku in njegovem zakonitem zastopniku, ki jih vsebuje sporno pisanje prvega toženca, niso objektivno žaljive. Upoštevati je namreč treba, da jih je izzval sam pritožnik in da je prag žaljivosti v javni polemiki takšne vrste ustrezno višji kot sicer. K temu je treba dodati, da velja dolžnost preverjanja le za objavo trditev o dejstvih, ne pa za vrednostne sodbe, pri katerih se vprašanje njihove resničnosti ali neresničnosti že pojmovno ne more zastaviti.
začasna odredba - narok - dokazni standard - nasilje v družini
Ker je postopek po ZPND že sam po sebi podoben postopku za izdajo začasne odredbe, ukrepi, ki jih lahko sodišče izreče, pa začasni in časovno celo absolutno omejeni, izdajanje začasnih odredb po ZIZ znotraj tega postopka ne pride v poštev.
V dokaznem postopku za izdajo ukrepov po ZPND praviloma ni prostora za izvedenca ali za večje število prič, praviloma pa sodišče vendarle ne more odločiti le na podlagi listin, sploh če le-te ne izkazujejo nedvoumno ogrožajočega nasilja. Narok, na katerem si lahko sodišče neposredno razjasni nasprotujoče si navedbe obeh udeležencev z njunim zaslišanjem, se praviloma zdi potreben, če že ne nujen.
odškodnina zaradi neutemeljenega pripora - kršitev osebnostnih pravic - nezakonito delo organov - zastaranje odškodninske terjatve - nepremoženjska škoda - merila za določitev primerne odškodnine – javni interes – bodoča škoda
Obveščanje o poteku kazenskega postopka zoper tožnika in soobtožene je v obravnavanem primeru utemeljeval in opravičeval javni interes. Ker organi tožene stranke pri obveščanju javnosti niso prestopili meja dopustnih posegov v tožnikove ustavne pravice, njihovo ravnanje ni bilo protipravno. Za morebitne komentarje in prispevke v medijih, ki so jih slednji objavljali glede na dobljene informacije tožene stranke o poteku kazenskega postopka, pa ne more odgovarjati tožena stranka, pač pa mediji sami.
Duševne bolečine zaradi neupravičene obsodbe oziroma neutemeljeno odvzete prostosti predstavljajo enotno obliko škode.
vznemirjanje lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - javna dražba - gradnja na tujem zemljišču
Ker je tožnica pridobila lastninsko pravico na nepremičnini originarno na podlagi odločbe državnega organa, veže navedena odločitev toženca tudi v primeru, če bi se izkazalo, da je toženec dejansko zgradil prizidek k hiši na nepremičnini, ki je bila predmet prodaje na javni dražbi, saj je bilo ugotovljeno, da je bil toženec seznanjen z izvršilnim postopkom.
Ugotovitev, da je šepanje neizrazito, pomeni, da se v zunanjosti ne izrazi, da ga ni opaziti, da torej ne predstavlja spremembe v tožnikovi zunanjosti. V tej situaciji že osnovno objektivno merilo za prisojo odškodnine zaradi skaženosti ni podano.
Tožnik v konkretnem primeru ni z ničemer prispeval k nastanku škode, kljub temu, da je stroj čistil med njegovim obratovanjem. Res je delavec dolžan opravljati dela s takšno pazljivostjo, da s tem varuje svoje življenje in zdravje, vendar je v konkretnem primeru odgovornost za nastanek škode v celoti na zavarovancu toženke, ki je kljub temu, da je bil o načinu čiščenja tiskarskega stroja med delovanjem obveščen in je vedel, da gre za stalno tovrstno prakso, takšno delo dopuščal in je opustil potrebne in predpisane varnostne ukrepe v zvezi s tem.
škodni dogodek na parkirišču - upravljanje z vozilom - delovanje motornega vozila - premikajoča se motorna vozila - objektivna odgovornost - vzročna zveza - nastanek škode - višina odškodnine – kratkotrajen strah
Do škode je prišlo v zvezi z nevarnim položajem vozila na dovozni poti parkirišča, po kateri se odvija promet (hitrost vožnje je tam omejena s splošnim določilom 50 km/h), kar pomeni, da je bilo tudi vozilo Chevrolet Kalos (voznice N. V.), čeprav je mirovalo, udeleženo v prometu, saj je pomenilo vir povečane nevarnosti.