prenos pogodbe – večkratni zaporedni prenos pravice (veriga pogodb)
V primeru prenosa pogodbe po 122. členu OZ ne gre za večkratni zaporedni prenos pravice, zato za tak primer ne velja zahteva iz drugega odstavka 150. člena ZZK-1, da je potrebno za vsak prenos priložiti listino, ki je podlaga za vknjižbo pravice v korist prednika.
Stranka se lahko že s sklicevanjem na spremenjene okoliščine upre zahtevku na sklenitev glavne pogodbe; če pa je pogodba že deloma izpolnjena, sme zahtevati vrnitev po pravilih o neupravičeni pridobitvi. To terjatev lahko uveljavlja v splošnem petletnem zastaralnem roku. Enoletni subjektivni rok iz prvega odstavka 99. člena OZ se nanaša le na razveljavitev pogodbe, ki je izpodbojna zaradi napak volje.
Ker so okoliščine, ki naj bi tožnici oteževale gradnjo, obstajale že ob sklenitvi sporne predpogodbe, ne gre za spremenjene okoliščine in se tožnica nanje ne more sklicevati.
osebni stečaj - začetek stečajnega postopka na predlog dolžnika - domneva insolventnosti - novela ZFPPIPP-C - poročilo o stanju premoženja
Ker je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep zmotno oprlo na domnevo insolventnosti iz prvega odstavka 234. člena ZFPPIPP, ki v postopku osebnega stečaja ne velja, ni na podlagi podatkov, navedenih v poročilu dolžnice o stanju njenega premoženja, presodilo, ali je dolžnica insolventna in odločilo o začetku stečajnega postopka na podlagi te presoje.
Sodišče mora ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo, zato mora obravnavati vsa vprašanja, ki se nanašajo na zapuščino, zlasti pravico do dediščine in velikost dednega deleža (s tem tudi pravico do nujnega deleža). Sodišče prve stopnje ni izpolnilo svoje dolžnosti materialno procesnega vodstva, izpodbijani sklep je obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka.
prodajna pogodba - odgovornost prodajalca - stvarne napake - pristop k odpravi napak - pravočasno grajanje napak - pripoznava dolga
Tožena stranka je obvestila D. J. o napakah, sicer prepozno, ki si je napake – madeže tudi ogledal in jih skušal odpraviti, kar pa še ne pomeni, da je s tem dejanjem tožeča stranka prevzela odgovornost za napake in posledično pripoznala svoj dolg do tožene stranke.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovira za začetek postopka odpusta obveznosti - ponoven predlog - zloraba instituta
Glede obveznosti, glede katerih je bil odpust že pravnomočno zavrnjen s sodno odločbo in je bilo s tem že odločeno o tem, da za odpust obstaja ovira, bi začetek postopka odpusta pomenil zlorabo tega instituta. Pri tem namreč pravici dolžnika, da doseže pravno dobroto odpusta obveznosti, stoji nasproti pravica upnikov, da dobijo svoje terjatve poplačane.
odškodninska odgovornost – strokovna napaka v postopku zdravljenja – protipravno ravnanje – vzročna zveza – skrbnost dobrega strokovnjaka – vestno in pravilno zdravljenje – trditveno in dokazno breme
Tudi v odškodninskih sporih zaradi strokovnih napak v postopkih zdravljenja je trditveno in dokazno breme glede dejstev, ki utemeljujejo sklepanje o protipravnem ravnanju in o vzročni zvezi med protipravnim ravnanjem in nastalo škodo, na pacientu. Zaradi obrnjenega dokaznega bremena glede odgovornosti pa je dokazno breme glede vsebine pravnega standarda vestnega in pravilnega zdravljenja na tožencu.
Prvotoženec je bil dolžan poskrbeti za notranjo organiziranost tako, da bi bila zagotovljena sodelovanje in komunikacija, potrebna za razporeditev oseb, ki iščejo zdravniško pomoč, v ambulanto ustrezne specialnosti. Tveganja napačne odločitve v zvezi z navedenim ni mogoče pripisati osebi, ki išče zdravniško pomoč.
Sodišče mora pri oceni objektivnega pogoja izpodbojnosti upoštevati dejanska poslovna razmerja med pravdnima strankama, oziroma običaj, ki je bil med njima vzpostavljen, pa tudi splošno znano dejstvo, da se je v času poslovanja pravdnih strank gospodarska situacija v državi bistveno poslabšala, kaj je povečalo zamude pri plačilih. Praksa med strankama je namreč individualiziran pravni standard, ki ga sodišče ugotovi na podlagi konkretnih okoliščin konkretnega primera.
Domneve, ki jih v zvezi z obstojem subjektivnega elementa izpodbojnosti določa tretji odstavek 272. člena ZFPPIPP, so določene v korist stečajnega dolžnika. Upnik, torej tožena stranka, ki je prejela izpolnitev, pa lahko bodisi izpodbija te domneve, bodisi prereka sam obstoj subjektivnega elementa izpodbojnosti, torej, da takrat, ko je bilo to dejanje opravljeno, ni vedela ali morala vedeti, da je dolžnik insolventen, v zvezi s čimer je sicer trditveno in dokazno breme na strani stečajnega dolžnika.
Priznanje in sodno ugotavljanje očetovstva se izključujeta, razen v primeru, ko se s priznanjem očetovstva izrecno ne strinja otrokova mati in lahko zato tisti, ki je očetovstvo priznal, očetovstvo dokaže le v sodnem postopku.
Dejstvo, da je bilo sporno stanovanje last družbe in ne občine, s katero je zanj pritožnik sklenil kupoprodajno pogodbo, ne predstavlja novega dejstva in izpostavljena kazenska sodba ne novega dokaza v smislu 10. točke 294. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 131, 131/2, 132, 132/3, 132/3-2, 132/3-3, 296, 296/1, 383. ZIZ člen 38, 38/5.
stroški postopka – začetek stečajnega postopka – prekinitev izvršilnega postopka – nejudikatna terjatev – prijava terjatve v stečajnem postopku – osebni stečaj
Sodišče po začetku stečajnega postopka dolžniku v izvršilnem postopku, ki ne teče kot izjema iz 2. odstavka 131. člena ali iz 3. točke 3. odstavka 132. člena ZFPPIPP, ne sme nalagati v plačilo stroškov.
Od začetka stečajnega postopka se terjatve uveljavljajo na način in po pravilih insolvenčnega zakona.
Zaradi avtonomije volje strank pri urejanju medsebojnih razmerij sodišče ne more po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo pogodbenega materialnega prava, če pravo v postopku ni bilo jasno in določno opredeljeno.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlogi - nedopustnost izvršbe - uspešnost izvršbe - izvršba na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet - transakcijski račun - nepopolna vloga - edino izvršilno sredstvo - neobstoj predmeta izvršbe - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vročitev odgovora na ugovor
(Ne)uspešnost izvršbe ni dopusten ugovorni razlog.
Sodišče prve stopnje je pred izdajo sklepa o izvršbi opravilo vpogled v njemu dostopne evidence, zato bi lahko predlog za izvršbo glede predlagane izvršbe na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet tudi takoj zavrnilo zaradi neobstoja predmeta izvršbe. Ker tega ni storilo in je izvršbo dovolilo tudi s tem sredstvom, ni moglo storiti relativno bistvene kršitve določb postopka, ki bi vplivala na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa.
Odgovor na ugovor bi bilo treba poslati dolžniku v odgovor le, če bi upnik v odgovoru zatrjeval nova dejstva in predlagal nove dokaze, pa bi se vse to nanašalo na relevantne ugovorne razloge.
dolg do države – država kot upnik – dogovor o obročnem odplačilu – delni odpust obveznosti – predpisana oblika dogovora – dovolitev ministra – ugovor zoper sklep o izvršbi – neizpolnitev obveznosti – pravno nepomembno dejstvo – neizvedba dokaza
Ko gre za dolg do države, lahko dolžniku dovoli obročno plačilo dolga oziroma (delni) odpis dolga le pristojni minister v soglasju z ministrom, pristojnim za finance, ob primernem zavarovanju in obrestovanju.
Sodišče ni bilo dolžno izvesti predlaganih dokazov, saj bi bilo ugotavljanje nespornih oziroma pravno nepomembnih dejstev nesmiselno.
Določbe šestega odstavka 141. člena ZIZ ne gre razumeti tako, da bi izvršilno sodišče izvršbo na denarna sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet ustavilo le ob hkratnem obstoju pogojev iz tretjega in četrtega odstavka istega člena, temveč tako, da se izvršba ustavi na podlagi obvestila banke bodisi ker dolžnika nima odprtega TRR računa bodisi na računu ni (bilo) rubljivih sredstev.
Četudi je bila tožniku izpodbijana sodba vročena neosebno, namesto osebno, je bil z njeno vsebino nedvomno seznanjen na dan pisanja pritožbe. Ko je vložil dopolnitev pritožbe oziroma ko je dostavil listinski dokaz, je petnajstdnevni rok za vložitev pritožbe že potekel. Navedene dopolnitve pritožbe z listinskim dokazom zato ni mogoče upoštevati. Tudi če bi ju tožnik predložil pravočasno, to je v pritožbenem roku, pritožbeno sodišče listinskega dokaza ne bi smelo upoštevati, saj gre za nedovoljeno pritožbeno novoto. Ob potrebni skrbnosti, bi ga lahko namreč predložil že v postopku pred sodiščem prve stopnje.
ZIZ člen 24, 24/3, 56, 58, 58/1, 58/3, 264. ZPP člen 190, 325.
predhodna odredba - ugovor po izteku roka - odstop terjatve - dopolnilni sklep
V postopku zavarovanja so po pravnomočnosti sklepa o zavarovanju možni le opozicijski ugovori – da je terjatev prenehala. Tudi če je bila terjatev tožeče stranke odstopljena novemu upniku, zaradi tega ni prenehala, tožeča stranka pa tudi v takem primeru obdrži procesno legitimacijo.
izpodbijanje sklepa o uporabi bilančnega dobička - družba z omejeno odgovornostjo - prag 4% osnovnega kapitala
V skladu s 522. členom ZGD-1 je pri družbi z omejeno odgovornostjo predpisana smiselna uporaba določb tega zakona o delniški družbi, med drugim tudi glede uveljavljanja ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine. V ta okvir sodi tudi določba 399. člena ZGD-1 (izpodbojnost sklepa o uporabi bilančnega dobička), ki jo je pravilno kot pravno podlago za odločanje v predmetnem gospodarskem sporu vzelo tudi sodišče prve stopnje. Vendar pa je slednje po presoji pritožbenega sodišča zavzelo zmotno stališče, da smiselna uporaba te določbe, zaradi razlik med delniško družbo in d.o.o.-jem, izključuje izpodbojni razlog nedelitve dobička najmanj v višini 4% osnovnega kapitala (če to po presoji dobrega gospodarstvenika ni bilo nujno glede na okoliščine, v katerih družba posluje), hkrati pa omogoča v primeru, če se ugotovi, da je izpodbijani sklep v nasprotju z zakonom ali statutom, razdelitev bilančnega dobička družbenikom v celotni višini (in ne zgolj v višini 4% osnovnega kapitala).
V nobenem primeru, ne pri delniški družbi (kot se je že izrekla sodna praksa, ki jo navaja že sodišče prve stopnje) in ne pri družbi z omejeno odgovornostjo, pa ne more sodišče (v celoti) prevzeti vloge skupščine oz. družbenikov (505. člen ZGD-1) in odločiti o delitvi celotnega (preostanka) bilančnega dobička. Iztožljivo terjatev na izplačilo bilančnega dobička, ki presega minimalni znesek 4 % osnovnega kapitala, imajo družbeniki zgolj v primeru, ko je že sprejet sklep skupščine, s katerim je odločeno o razdelitvi dobička med družbenike v takšni višini. Pravica družbenika do udeležbe v bilančnem dobičku na podlagi 1. odst. 494. čl. ZGD-1 je namreč zgolj korporacijsko upravičenje, na podlagi katerega družbenik še ne more zahtevati, da mu družba izplača ustrezni del dobička, čeprav ga je v preteklem poslovnem letu ustvarila.