Tožeča stranka glede na citirano menično izjavo – pooblastilo za izpolnitev menice, ni bila dolžna obravnavane menice protestirati. Tudi če na menici ni napisala odredbe “brez protesta”, je iz vsebine izpolnjene menice, na kateri je odredba “brez obvestila”, jasno in nedvoumno razvidno, da gre za menico brez protesta, kot je bilo to dogovorjeno med izdajateljem – trasantom/akceptantom, avalistom – toženo stranko in remitentom – tožečo stranko (kot upnikom).
ZIZ člen 178, 178/2. ZPP člen 286a, 286a/1, 286a/5, 337, 337/1.
pripombe na cenitev nepremičnine - prevzemnik dolga - prenehanje terjatve - ugovor po izteku roka -
Stranki sta imeli v skladu s pozivom prvostopnega sodišča (list. št. 77) možnost podati pripombe na cenitev v določenem osemdnevnem roku od njegovega prejema, vendar jih nobena od strank ni podala kljub izrecnemu opozorilu sodišča, da se bo sicer štelo, da se s cenitvijo strinjata. Pritožbeno uveljavljanje drugačne (bistveno višje) vrednosti nepremičnine od v izpodbijanem sklepu ugotovljene je po vsem obrazloženem prepozno in zato neupoštevno.
Sodna odločba, izdana v kazenskem postopku, ki teče v RS, se sme opirati na dokaze, pridobljene v tujini, četudi posamezna procesna dejanja niso bila opravljena na način, kot ga določa ZKP, razen če so bili dokazi pridobljeni s kršitvijo ustavno zajamčenih človekovih pravic in svoboščin.
Dikcija „na podlagi sodne odločbe“ pojmovno zavezuje le organe RS in zato lahko dopustimo tudi tiste (zakonite) tuje dokaze, ki so bili v tujini pridobljeni brez sodne odredbe, čeprav naša Ustava za nek poseg zahteva tako odredbo. S stališča kršitve človekovih pravic ni ključnega pomena to, kateri organ je glede na pravno ureditev posamezne države članice EU odredil posamezni ukrep, pač pa je pomembna vsebina kršitve, torej rešitev vprašanja, ali je bila kršitev dejansko podana in ali so v konkretnem primeru v zvezi s hišno preiskavo in drugimi preiskovalnimi ukrepi bili spoštovani standardi in načelo sorazmernosti med ukrepi in težo kaznivih dejanj.
Prisotnost dveh prič pri preiskavi zavezuje le slovensko policijo na ozemlju RS, pri čemer je navzočnost dveh prič namenjena le izvajanju kontrole nad delom policije. Gre le za procesno izvedbo in kontrolo morebitne kršitve pravice do zasebnosti in ne za kršitev same pravice.
O indični sodbi govorimo takrat, kadar sodišče odločilnih dejstev ne ugotovi na podlagi neposrednih (materialnih ali personalnih) dokazov, ampak na podlagi posrednih dokazov, tako imenovanih indicev. To pomeni, da sodišče iz znanega dejstva sklepa o resničnosti drugega, še neznanega dejstva, pri čemer obsodilno sodbo izda takrat, če gre za takšen niz nedvoumno ugotovljenih indicev, ki so med seboj trdno in logično povezani ter se tako dopolnjujejo, da tvorijo zaprt krog in je na podlagi njih mogoče z gotovostjo sklepati, da je obdolženec storil kaznivo dejanje.
Kaznivo dejanje sprejemanja daril za nezakonito posredovanje ni konkretizirano zgolj skozi dejstvene okoliščine, ampak je potrebno upoštevati kompleten, v sodbi ponujen opis poteka dogajanja, ki skupaj z abstraktnim dejanskim stanjem predstavlja celoto.
Podatek o kraju in času storitve kaznivega dejanja zgolj pripomore k individualizaciji kaznivega dejanja sprejemanja daril za nezakonito posredovanje, sicer pa (razen v izjemnih primerih) to nista zakonska znaka, niti nista odločilni okoliščini, ki bi (v konkretnem primeru) kakorkoli vplivali na obstoj očitanega kaznivega dejanja oziroma na kazensko odgovornost obdolženega. Ravnanje slednjega je tudi v točki glede „načina“ izvršitve v zadostni meri konkretizirano, glede na to, da je zakonski znak „sprejem obljube“ vsebinsko (ker gre za neke vrste subjektivni znak kaznivega dejanja) dovolj določno determiniran že v samem zakonu in tega zakonskega znaka, razen v abstraktnem opisu kaznivega dejanja (kjer se navaja očitek sprejema obljube) v konkretnem dejstvenem opisu niti ne bi bilo potrebno še natančneje opredeliti.
Vpliv kot zakonski znak kaznivega dejanja po prvem odstavku 269. člena KZ je vezan na posameznikov uradni ali družbeni položaj in je lahko izkoriščan tako tedaj, ko je storilec neposredno nadrejen uradni osebi, kot tedaj, ko takšnega razmerja med njima ni in tudi takrat, ko ne delujeta znotraj istega družbenega podsistema. V tem smislu je zakonski dejanski stan tega kaznivega dejanja pomensko odprt, uresničen pa je že tedaj, ko storilec sprejme ponudbo koristi in ko niti ni nujno, da bi moral pri drugih dejansko posredovati.
ZIZ člen 4, 38, 38/5. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 10, tar. št. 16.
izvršilni stroški - potrebnost - stroški izvršitelja - poizvedbe o naslovu dolžnika - poizvedbe o podatku o imetništvu motornega vozila
Sodišče prve stopnje je upniku nepravilno priznalo strošek izvršitelja za opravljeno poizvedbo o naslovu dolžnika, saj ta ni bil potreben za izvršbo.
Stroška za poizvedbe o imetništvu motornega vozila pa tar. št. 16 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom ne predvideva, medtem ko stroškov v dejanski višini po 10. členu Pravilnika izvršitelj ni priglasil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0078729
ZPP člen 7, 184, 196, 212, 215, 216, 442.
spor majhne vrednosti - sprememba tožbe - smrt stranke med postopkom - nadaljevanje postopka z dediči - prepoved reformatio in peius - uporabnina - odškodninski zahtevek - višina zahtevka - dokazno breme - odločanje po prostem preudarku
Sprememba tožbe je dopustna do konca glavne obravnave. Pri tem ni omejitev navajanja dejstev in dokazov, kadar je sprememba tožbe dopustna in pri privilegirani spremembi tožbe. Navedeno splošno pravilo ZPP velja tudi v postopku o sporih majhne vrednosti.
Prosti preudarek ni nadomestek dolžnosti pravdnih strank glede zbiranja procesnega gradiva.
V primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas ni mogoče šteti, da je oseba postala brezposelna po svoji volji ali krivdi. V tem primeru tudi ne more biti podan nobeden od odpovednih razlogov, ki so kot izključitveni taksativno določeni v 2. odst. 63. čl. ZUTD.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0012078
ZDR člen 184. OZ člen 131, 132, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
V prvih treh dneh po nezgodi je tožnik trpel hude telesne bolečine, občasne hude telesne bolečine pa pet dni. Lahke telesne bolečine so trajale štiri mesece, pri čemer se lahke telesne bolečine pojavljajo še sedaj po zaključenem zdravljenju in bodo trajne. Tožnik je bil tudi pregledan pri psihiatru zaradi posttravmatskih stresnih motenj. Tožnik je bil v bolniškem staležu dve leti. Primerna odškodnina iz naslova prestanih telesnih bolečin in nevšečnosti v zvezo z zdravljenjem je 14.000,00 EUR.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - padec na poledeneli poti - odgovornost delodajalca
Sodišče prve stopnje je odškodninsko odgovornost tožničinega delodajalca – zavarovanca tožene stranke pravilno presojalo po krivdnem načelu in ne po pravilih o objektivni odškodninski odgovornosti.
Ker je z ustavitvijo postopka konec procesnega razmerja med strankama in se šteje kot da tožba sploh ni bila vložena, je potrebno pritožbo toženca zoper sklep o ustavitvi postopka kot nedovoljeno zavreči, saj toženec zanjo nima pravnega interesa.
Iz razlogov sodbe izhaja, da tožeča stranka zahteva odpoved najemnega razmerja po najemni pogodbi z dne 16.1.2012, iz izreka sodbe pa izhaja, da se odpoveduje najemo razmerje po pogodbi z dne 26.9.2012, pri čemer v razlogih sodbe to nasprotje ni pojasnjeno. Ugotovljeno in nepojasnjeno nasprotje med izrekom in razlogi sodbe predstavlja absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
trditvena podlaga - izvedeniško mnenje, izdelano pred pravdo - oddelitev - delitveni načrt - prenosna družba - nova družba - solidarna odgovornost
Delitveni načrt je enostranski akt prenosne družbe, ki ga sestavi poslovodstvo prenosne družbe, in na vsebino katerega nova družba, ki se ustanavlja, ne more imeti nobenega vpliva, saj je v času priprave in sprejetja tega akta še ni. Zato tožena stranka ne more biti tisti subjekt, ki bi bil odškodninsko odgovoren za zatrjevane napake v delitvenem načrtu.
bančna garancija na prvi poziv - razlaga bančne garancije - garant - načelo strogosti in formalnosti - pogoj iz bančne garancije - unovčevanje garancije
Pri preizkusu bančne garancije garanta vodi načelo strogosti in formalnosti. Nujno je, da je v bančni garanciji dokument oziroma listina, ki je določena kot pogoj za unovčitev, točno določena. Pogoj v bančni garanciji ni bil določno opredeljen in je zato tožena stranka skladno z načelom formalnosti in strogosti pravilno zavrnila zahtevek tožeče stranke na unovčenje bančne garancije.
ZSReg člen 10, 34. ZPOmK-1 člen 44, 44/3. ZGD-1 člen 38, 38/3, 390, 390-4.
registrski postopek - izčrpanost registrskega postopka na prvi stopnji - prekinitev postopka - izvrševanje koncentracije - ničnost sklepa skupščine - izpodbojnost sklepa skupščine - vsebina sklepa v nasprotju z zakonom oziroma Kodeksom upravljanja javnih delniških družb
V situaciji, ko je registrski postopek na prvi stopnji že izčrpan, pritožnika ne moreta več doseči prekinitve postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju.
Razloge za ničnost sklepov skupščine določa ZGD-1 v 390. členu, med njimi tudi razlog, da je sklep po vsebini v nasprotju z javnim redom in moralo. Ko registrsko sodišče presoja materialnopravne predpostavke za vpis predlaganih sprememb, lahko torej preizkuša le, ali je vsebina skupščinskega sklepa skladna z javnim redom in moralo. S spornimi sklepi so bili razrešeni stari člani upravnega odbora in imenovani novi. Tak sklep sam po sebi po vsebini ni v nasprotju z javnim redom in moralo. Pritožnika sicer trdita tudi, da je sklep po vsebini nemoralen, ker je imenovanje članov v nasprotju s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb. Kodeks upravljanja javnih delniških družb ima naravo priporočila in izrecno dovoljuje odstopanja od teh priporočil. Predvideno je, da mora družba, če se odloči za odstop od priporočil, to dejstvo enkrat letno objaviti v izjavi o upravljanju. Povedano pomeni, da ravnanje v nasprotju s Kodeksom samo po sebi ni nemoralno.
Sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova, ne predstavlja novega izvršilnega naslova, razen v delu, s katerim je odločeno o izvršilnih stroških.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - sorazmerni del - invalid III. kategorije
Pri tožniku (invalidu III. kategorije) ne gre za takšno zdravstveno stanje, zaradi katerega v smislu 1. alinee 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1 ni več zmožen za pridobitno delo oziroma je popolnoma nezmožen za delo. Zato tožnikov zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine, ni utemeljen.
Tožnik je tožbo po izpolnitvi zahtevka s strani tožene stranke umaknil, zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške (ZPP čl. 158/1).
Glede pravočasnosti priglasitve stroškov je primarno postavljen subjektivni kriterij, da mora upnik povrnitev stroškov zahtevati „takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina“. Objektivni rok pride v poštev šele v primeru, ko je izvršilni postopek (z določenim izvršilnim sredstvom) končan ali ustavljen, vendar pa subjektivni rok še ni potekel, kar pomeni, da upnik izve za stroške ali njihovo višino šele po ustavitvi ali končanju postopka.
Da bi zadostil zakonski zahtevi po takojšnji priglasitvi stroškov, bi upnik moral stroške po izvršiteljevih obračunih priglasiti takoj ob dokončnosti vsakega obračuna in ne šele po njihovem plačilu.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4, 339, 339/2, 339/2-7.
zamudna sodba - dokaz v nasprotju z zatrjevanim dejstvom - zavarovanje odškodninske odgovornosti
Za obstoj odškodninske odgovornosti druge toženke (zavarovalnice) je pravno pomembno dejstvo, ali je tretja toženka njen zavarovanec oz. ali je tretja toženka pri drugi toženki zavarovala svojo odškodninsko odgovornost. Tožnica je zatrjevala obstoj odškodninske odgovornosti druge toženke na podlagi zavarovalne police št. … (priloga A11), iz tega po tožnici predloženega dokaza pa izhaja, da je v polici naveden zavarovanec (in tudi zavarovalec), ki ni tretja toženka.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 42, 42/4, 42/5, 44, 49, 49/3, 65, 65/7, 67, 67/3.
izvršilni stroški – pravila ravnanja izvršitelja pri opravljanju dejanj izvršbe in zavarovanja – potrebni stroški – stroški selitvenega servisa – stroški rubeža – nasilen vstop – odvoz stvari – hramba zarubljenih stvari
Pri presoji vprašanja (ne)potrebnosti stroškov z vidika upravičenosti upnika do njihovega povračila ni mogoče izhajati zgolj iz ugotovitve, kateri stroški so se po opravljenem dejanju izkazali za potrebne, temveč kateri stroški so se kazali kot potrebni v času same oprave izvršilnih dejanj.
Sodelovanje delavcev selitvenega servisa pri rubežu se je v okoliščinah konkretnega primera kazalo kot objektivno potrebno.
Iz določil Pravilnika izhaja, da praviloma zarubljene stvari hrani izvršitelj ali od njega pooblaščena tretja oseba, medtem ko je hramba zarubljenih stvari pri dolžniku ali pri upniku predvidena le izjemoma.
ZDSS-1 člen 43, 43/3. ZIZ člen 270, 270/2, 270/3, 271, 272, 273. ZDR člen 42, 126, 131.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - obveznost plačila - plača - verjetno izkazana terjatev - pogoji za začasno odredbo - nevarnost - neznatna škoda
Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Ker iz tožnikovih navedb izhaja, da tožena stranka tožniku ni izplačala plače za sporno obdobje, je terjatev glede plačila plač iz tega naslova verjetno izkazana.
Tožnik pogoja, da bo uveljavitev tožnikove terjatve onemogočena ali precej otežena (člen 270/2 ZIZ, člen 270/3 ZIZ), na podlagi katerih bi bilo mogoče izdati predlagano začasno odredbo, ni izkazal. Tožnik je nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, izkazoval le s trditvijo, da bo tožena stranka kupnino od prodaje nepremičnine, namesto na svoj transakcijski račun, preusmerila drugam oziroma na drugo družbo, katere lastnica je tožnikova žena, kar pa ne zadošča za ugotovitev, da bo uveljavitev tožnikove terjatve onemogočena ali precej otežena. Zato predlog za izdajo začasne odredbe, da se dolžnikovemu dolžniku prepoveduje nakazati kupnino toženi stranki do višine dolga tožnika in da se banki prepoveduje s TRR tožene stranke izplačati dolg tožnika do tožene stranke, ni utemeljen.