Glede pravočasnosti priglasitve stroškov je primarno postavljen subjektivni kriterij, da mora upnik povrnitev stroškov zahtevati „takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina“. Objektivni rok pride v poštev šele v primeru, ko je izvršilni postopek (z določenim izvršilnim sredstvom) končan ali ustavljen, vendar pa subjektivni rok še ni potekel, kar pomeni, da upnik izve za stroške ali njihovo višino šele po ustavitvi ali končanju postopka.
Da bi zadostil zakonski zahtevi po takojšnji priglasitvi stroškov, bi upnik moral stroške po izvršiteljevih obračunih priglasiti takoj ob dokončnosti vsakega obračuna in ne šele po njihovem plačilu.
Tožena stranka, ki je zahtevala – in tudi prejela – plačilo kljub temu, da ni izpolnila vseh jasno in nedvoumno določenih pogodbeno določenih predpostavk, je sama ravnala nepošteno in zato dolguje zamudne obresti od trenutka, ko je prejela izplačilo.
predlog za obnovo postopka - zavrženje predloga - obnova postopka - revizija - izredno pravno sredstvo - pooblaščenec - odvetnik - pravniški državni izpit
Tožnik je predlog za obnovo postopka in revizijo vložil sam, ne da bi hkrati predložil dokazilo o pravniškem državnem izpitu, zato je bilo potrebno njegov predlog za obnovo in revizijo na podlagi 91. člena ZPP (po katerem sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v tretjem odstavku 86. člena ZPP in izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če ne izkaže izpolnitve pogoja iz četrtega odstavka 86. člena ZPP) zavreči.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 42, 42/4, 42/5, 44, 49, 49/3, 65, 65/7, 67, 67/3.
izvršilni stroški – pravila ravnanja izvršitelja pri opravljanju dejanj izvršbe in zavarovanja – potrebni stroški – stroški selitvenega servisa – stroški rubeža – nasilen vstop – odvoz stvari – hramba zarubljenih stvari
Pri presoji vprašanja (ne)potrebnosti stroškov z vidika upravičenosti upnika do njihovega povračila ni mogoče izhajati zgolj iz ugotovitve, kateri stroški so se po opravljenem dejanju izkazali za potrebne, temveč kateri stroški so se kazali kot potrebni v času same oprave izvršilnih dejanj.
Sodelovanje delavcev selitvenega servisa pri rubežu se je v okoliščinah konkretnega primera kazalo kot objektivno potrebno.
Iz določil Pravilnika izhaja, da praviloma zarubljene stvari hrani izvršitelj ali od njega pooblaščena tretja oseba, medtem ko je hramba zarubljenih stvari pri dolžniku ali pri upniku predvidena le izjemoma.
Ker je povratnica javna listina, dokazuje vročitev. Sicer lahko tožena stranka vročitev zanika, vendar pa sama nosi trditveno in dokazno breme.
Negativnih dejstev stranka navadno ne more dokazati, lahko jih le zanika. V tej zadevi je zaradi posebnih okoliščin primera nekoliko drugače. Vročalo se je namreč odvetniški družbi po pravilih 138. člena ZPP. Glede tega bi lahko tožena stranka vsekakor podala trditve, katera oseba je glede na notranjo organizacijo dela pristojna za podpis vročilnice in bi lahko tudi predlagala dokaze. Nič od tega tožena stranka ni storila – tudi še v pritožbi zgolj navaja, da domneva, da ji vloga prav nikoli ni bila vročena, kakršnihkoli podrobnosti pa ne navaja.
ZPP člen 163, 163/7, 224, 224/1, 224/3, 282, 282/3, 282/6.
domneva umika tožbe – izostanek iz naroka – vročilnica – javna listina – upravičen razlog za izostanek z naroka – stroški postopka
Ker iz vročilnice izhaja tudi vsebina pošiljke, ki se stranki vroča, bi pooblaščenka tožeče stranke morala obvestiti sodišče, v kolikor vabilo ni bilo vloženo v kuverto, ki jo je prejela. Dejstvo, da v koledarju pooblaščenke tožeče stranke poravnalni narok ni bil vpisan, ne predstavlja upravičenega razloga za izostanek z naroka.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSC0003719
OZ člen 179. ZOdvT tar. št. 2200, 3100, 3. del opomba 3/3.
odškodnina za skaženost - stroški odvetnika - nagrada za posel - nagrada za sestavo odškodninskega zahtevka
Sodišče je v razlogih sodbe zapisalo, da se je samo in z neposrednim ogledom prepričalo, da ima tožnik na dlani desne roke le rahlo rdečo kožo, z malo več gubami in rahlo ugreznjenim delom ter rahlo rdečino na vrhnjem delu roke ter na delu mezinca, prstanca in sredinca. Opisane vidne posledice pa ne zadostijo standardu skaženosti.
Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da se za povračilo stroškov tožeči stranki ob umiku tožbe uporablja 158. člen ZPP. Tako stališče je že v več zadevah zavzelo tudi pritožbeno sodišče. Tudi iz pravne teorije izhaja, da je med upravičence do povračila stroškov v smislu 158. člena ZPP potrebno šteti tudi tožečo stranko, v kolikor je ne zadene sankcija zakrivljene zamude pri umiku tožbe.
bančna garancija na prvi poziv - razlaga bančne garancije - garant - načelo strogosti in formalnosti - pogoj iz bančne garancije - unovčevanje garancije
Pri preizkusu bančne garancije garanta vodi načelo strogosti in formalnosti. Nujno je, da je v bančni garanciji dokument oziroma listina, ki je določena kot pogoj za unovčitev, točno določena. Pogoj v bančni garanciji ni bil določno opredeljen in je zato tožena stranka skladno z načelom formalnosti in strogosti pravilno zavrnila zahtevek tožeče stranke na unovčenje bančne garancije.
ZDSS-1 člen 43, 43/3. ZIZ člen 270, 270/2, 270/3, 271, 272, 273. ZDR člen 42, 126, 131.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - obveznost plačila - plača - verjetno izkazana terjatev - pogoji za začasno odredbo - nevarnost - neznatna škoda
Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Ker iz tožnikovih navedb izhaja, da tožena stranka tožniku ni izplačala plače za sporno obdobje, je terjatev glede plačila plač iz tega naslova verjetno izkazana.
Tožnik pogoja, da bo uveljavitev tožnikove terjatve onemogočena ali precej otežena (člen 270/2 ZIZ, člen 270/3 ZIZ), na podlagi katerih bi bilo mogoče izdati predlagano začasno odredbo, ni izkazal. Tožnik je nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, izkazoval le s trditvijo, da bo tožena stranka kupnino od prodaje nepremičnine, namesto na svoj transakcijski račun, preusmerila drugam oziroma na drugo družbo, katere lastnica je tožnikova žena, kar pa ne zadošča za ugotovitev, da bo uveljavitev tožnikove terjatve onemogočena ali precej otežena. Zato predlog za izdajo začasne odredbe, da se dolžnikovemu dolžniku prepoveduje nakazati kupnino toženi stranki do višine dolga tožnika in da se banki prepoveduje s TRR tožene stranke izplačati dolg tožnika do tožene stranke, ni utemeljen.
trditvena podlaga - izvedeniško mnenje, izdelano pred pravdo - oddelitev - delitveni načrt - prenosna družba - nova družba - solidarna odgovornost
Delitveni načrt je enostranski akt prenosne družbe, ki ga sestavi poslovodstvo prenosne družbe, in na vsebino katerega nova družba, ki se ustanavlja, ne more imeti nobenega vpliva, saj je v času priprave in sprejetja tega akta še ni. Zato tožena stranka ne more biti tisti subjekt, ki bi bil odškodninsko odgovoren za zatrjevane napake v delitvenem načrtu.
ZPIZ-1 člen 39, 203, 203/1. ZMEPIZ člen 8, 57. ZPP člen 355.
pokojninska osnova - starostna pokojnina - podatki matične evidence - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V sodni praksi je sprejeto stališče, da je, v kolikor v matični evidenci zavarovancev za posamezna obdobja ni podatkov o višini plače zavarovanca (bodisi po krivdi delodajalca ali tožene stranke), ki so pomembni za ugotovitev zakonite pokojninske osnove, potrebno uporabiti druge podatke, ki so na voljo. Bistveno je, da zavarovanec ne izgubi pravice dokazati višino svojih plač z drugimi verodostojnimi dokazi. Upoštevajo se lahko znani podatki o primerljivih plačah, ni pa ovire, da se kot dokaz upošteva izračun izvedenca, ki temelji na znanih podatkih o plačah zavarovanca za del relevantnega obdobja ali ob upoštevanju primerljivih plač sodelavcev.
ZSReg člen 10, 34. ZPOmK-1 člen 44, 44/3. ZGD-1 člen 38, 38/3, 390, 390-4.
registrski postopek - izčrpanost registrskega postopka na prvi stopnji - prekinitev postopka - izvrševanje koncentracije - ničnost sklepa skupščine - izpodbojnost sklepa skupščine - vsebina sklepa v nasprotju z zakonom oziroma Kodeksom upravljanja javnih delniških družb
V situaciji, ko je registrski postopek na prvi stopnji že izčrpan, pritožnika ne moreta več doseči prekinitve postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju.
Razloge za ničnost sklepov skupščine določa ZGD-1 v 390. členu, med njimi tudi razlog, da je sklep po vsebini v nasprotju z javnim redom in moralo. Ko registrsko sodišče presoja materialnopravne predpostavke za vpis predlaganih sprememb, lahko torej preizkuša le, ali je vsebina skupščinskega sklepa skladna z javnim redom in moralo. S spornimi sklepi so bili razrešeni stari člani upravnega odbora in imenovani novi. Tak sklep sam po sebi po vsebini ni v nasprotju z javnim redom in moralo. Pritožnika sicer trdita tudi, da je sklep po vsebini nemoralen, ker je imenovanje članov v nasprotju s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb. Kodeks upravljanja javnih delniških družb ima naravo priporočila in izrecno dovoljuje odstopanja od teh priporočil. Predvideno je, da mora družba, če se odloči za odstop od priporočil, to dejstvo enkrat letno objaviti v izjavi o upravljanju. Povedano pomeni, da ravnanje v nasprotju s Kodeksom samo po sebi ni nemoralno.
ZPIZ-1 člen 13, 258, 258/1. ZMEPIZ člen 23, 46, 46/1, 47, 47/1, 47/1-1. ZDR člen 9, 9/1, 9/2, 11, 11/2, 20.
lastnost zavarovanca - obvezno zavarovanje - elementi delovnega razmerja
Prvi tožnik je bil v spornem obdobju v delovnem razmerju pri drugem tožniku (podani so bili vsi elementi delovnega razmerja), v posledici česar je bil pravilno vključen v obvezno zavarovanje iz naslova delovnega razmerja. Zato niso bili podani pogoji za ugotavljanje lastnosti zavarovanca, prav tako pa niso bili podani pogoji za ugotovitev ničnosti prijave.
ZDSS-1 člen 81, 81/1. ZUJF člen 90. ZUTD člen 9, 9/4. ZZVZZ člen 34, 34/3.
začasna nezmožnost za delo - poškodba pri delu - uživalec denarnega nadomestila za brezposelnost pri zavodu za zaposlovanje - bolniški stalež
Od 31. 5. 2012, ko je bil z 90. členom ZUJF, črtan 4. odst. 9. člena ZUTD, ni več zakonske podlage za pravico do nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo brezposelnih oseb - uživalcev denarnih nadomestil, prijavljenih na zavodu za zaposlovanje in ne temelja za ugotavljanje t. i. bolniškega staleža.
S 3. odst. 34. člena ZZVZZ je zavarovancu zagotovljeno nadomestilo tudi po prenehanju delovnega razmerja vse dokler spet ni zmožen za delo, če je zadržanost od dela posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Vendar je ta pravica dejansko zagotovljena le tistim zavarovancem, ki so bili v bolniškem staležu zaradi poškodbe pri delu ob prenehanju delovnega razmerja in nato kontinuirano vse dotlej, dokler spet niso zmožni za delo. Takšno dejansko stanje pa v obravnavni zadevi ni izpolnjeno.
Ker je z ustavitvijo postopka konec procesnega razmerja med strankama in se šteje kot da tožba sploh ni bila vložena, je potrebno pritožbo toženca zoper sklep o ustavitvi postopka kot nedovoljeno zavreči, saj toženec zanjo nima pravnega interesa.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - padec na poledeneli poti - odgovornost delodajalca
Sodišče prve stopnje je odškodninsko odgovornost tožničinega delodajalca – zavarovanca tožene stranke pravilno presojalo po krivdnem načelu in ne po pravilih o objektivni odškodninski odgovornosti.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - sorazmerni del - invalid III. kategorije
Pri tožniku (invalidu III. kategorije) ne gre za takšno zdravstveno stanje, zaradi katerega v smislu 1. alinee 2. odstavka 60. člena ZPIZ-1 ni več zmožen za pridobitno delo oziroma je popolnoma nezmožen za delo. Zato tožnikov zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine, ni utemeljen.
Iz razlogov sodbe izhaja, da tožeča stranka zahteva odpoved najemnega razmerja po najemni pogodbi z dne 16.1.2012, iz izreka sodbe pa izhaja, da se odpoveduje najemo razmerje po pogodbi z dne 26.9.2012, pri čemer v razlogih sodbe to nasprotje ni pojasnjeno. Ugotovljeno in nepojasnjeno nasprotje med izrekom in razlogi sodbe predstavlja absolutno bistveno kršitev pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.