Toženka v svojih vlogah in tudi v pritožbi ni podala prošnje za taksno oprostitev, za obročno plačilo ali za odložitev plačila sodne takse. Ob neizpodbijanem dejstvu, da toženka ni plačala sodne takse za pritožbo, je glede na ugotovljeno dejansko stanje sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da je šteti, da je toženka pritožbo umaknila.
trditvena podlaga - izvedeniško mnenje, izdelano pred pravdo - oddelitev - delitveni načrt - prenosna družba - nova družba - solidarna odgovornost
Delitveni načrt je enostranski akt prenosne družbe, ki ga sestavi poslovodstvo prenosne družbe, in na vsebino katerega nova družba, ki se ustanavlja, ne more imeti nobenega vpliva, saj je v času priprave in sprejetja tega akta še ni. Zato tožena stranka ne more biti tisti subjekt, ki bi bil odškodninsko odgovoren za zatrjevane napake v delitvenem načrtu.
ZDSS-1 člen 68, 68/2, 68/3. ZPP člen 212, 213, 213/2.
izvedenina - izvedensko mnenje - nagrada
Kljub temu, da je tožena stranka nasprotovala izvedbi dokaza s sodno medicinskim izvedenstvom, je sodišče dopustilo in izvedlo dokaz z izvedencem medicinske stroke zaradi razčiščevanja, ali pri tožniku morebiti obstaja I. kategorija invalidnosti. Prav iz tega razloga tožeči stranki ni mogoče očitati, da bi stroški za izvedenstvo izvirali iz njene sfere, saj ni mogoče ugotoviti, da bi šlo za zavlačevanje postopka ali zavajanje sodišča, niti da so stroški za izvedenino kako drugače nastali po krivdi tožeče stranke. Zato stroške za izvedbo dokaza z izvedencem medicinske stroke krije tožena stranka (zavod).
Pravila 171. člena OZ določajo predpostavke za delno razbremenitev odgovornosti odgovorne osebe, kadar je mogoče pripisati del krivde tudi oškodovancu. Vendar vsako ravnanje oškodovanca še nima značilnosti ravnanja, ki pomeni delno razbremenitev povzročitelja. Potrebno je ugotoviti neskrbno ravnanje, ki se presoja po povprečnem človeku.
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4, 339, 339/2, 339/2-7.
zamudna sodba - dokaz v nasprotju z zatrjevanim dejstvom - zavarovanje odškodninske odgovornosti
Za obstoj odškodninske odgovornosti druge toženke (zavarovalnice) je pravno pomembno dejstvo, ali je tretja toženka njen zavarovanec oz. ali je tretja toženka pri drugi toženki zavarovala svojo odškodninsko odgovornost. Tožnica je zatrjevala obstoj odškodninske odgovornosti druge toženke na podlagi zavarovalne police št. … (priloga A11), iz tega po tožnici predloženega dokaza pa izhaja, da je v polici naveden zavarovanec (in tudi zavarovalec), ki ni tretja toženka.
Glede pravočasnosti priglasitve stroškov je primarno postavljen subjektivni kriterij, da mora upnik povrnitev stroškov zahtevati „takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina“. Objektivni rok pride v poštev šele v primeru, ko je izvršilni postopek (z določenim izvršilnim sredstvom) končan ali ustavljen, vendar pa subjektivni rok še ni potekel, kar pomeni, da upnik izve za stroške ali njihovo višino šele po ustavitvi ali končanju postopka.
Da bi zadostil zakonski zahtevi po takojšnji priglasitvi stroškov, bi upnik moral stroške po izvršiteljevih obračunih priglasiti takoj ob dokončnosti vsakega obračuna in ne šele po njihovem plačilu.
Tožnik je tožbo po izpolnitvi zahtevka s strani tožene stranke umaknil, zato je tožena stranka dolžna tožniku povrniti utemeljeno priglašene pravdne stroške (ZPP čl. 158/1).
SPZ člen 142, 142/1, 142/2. ZIZ člen 20a, 53, 53/2, 53/3.
neposredno izvršljiv notarski zapis - učinki vknjižbe zastavne pravice in zaznambe neposredne izvršljivosti - pridobitev lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini - poplačilo iz zastavljene nepremičnine
Po drugem odstavku 142. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) neposredna izvršljivost notarskega zapisa učinkuje tudi proti vsakemu kasnejšemu pridobitelju lastninske pravice na zastavljeni nepremičnini. Dejstvo, da dolžnica, ki je pridobila lastninsko pravico na nepremičnini po vknjižbi zastavne pravice in zaznambe neposrednosti izvršljivosti notarskega zapisa, ni podpisala notarskega zapisa, na veljavnost in izvršljivost le-tega nima nobenega vpliva in ne predstavlja ovire, da se upnica poplača iz zastavljene nepremičnine.
plača - obveznost plačila - plačilo za delo - regres za letni dopust
Ker je bil tožnik pri toženi stranki v delovnem razmerju sedem mesecev, je na podlagi 161. člena ZDR pridobil pravico do letnega dopusta in s tem na podlagi 1. odstavka 131. člena istega zakona tudi pravico do regresa za letni dopust v višini minimalne plače in ne le do sorazmernega dela.
Kljub temu, da je bil voznik osebnega avtomobila dolžan pričakovati, da vsi udeleženci cestnega prometa ne ravnajo skladno s predpisi o varnosti cestnega prometa, neupoštevanja temeljnega pravila o vožnji po desni strani ceste ni mogel pričakovati. Kolesarjeva kršitev cestnoprometnih predpisov je zato ekskulpacijski razlog, zaradi katerega je voznik osebnega avtomobila prost odgovornosti.
Konfliktno situacijo je povzročil toženec, ki je sprožil prepir s tožnikovo družbo. Ob dejstvu, da je toženec s strelom iz pištole predhodno smrtno ranil tožnikovega brata in nato ustrelil še tožnika v hrbet, ko je bežal pred tožencem iz lokala in slednji ni bil v ničemer ogrožen (pri čemer je v tistem dogajanju s streli iz pištole toženec ranil še dve osebi), tožnikov soprispevek k utrpljeni škodi ni mogel biti večji od 10 %.
Določbe 3. in 4. točke 316. člena OZ ne pridejo v poštev, ko se ugovarja v pobot terjatev za enako škodo oz. ko sta obe terjatvi nastali z namerno povzročitvijo škode oz. se obe terjatvi nanašata na škodo, storjeno z okvaro zdravja ali s povzročitvijo smrti.
URS člen 23. ZIZ člen 15, 46, 46/3, 147, 147/1. ZPP člen 11, 11/1, 154, 154/1, 156, 165, 165/1.
odgovornost dolžnikovega dolžnika za opuščeno odtegnitev zapadlih obveznosti - zloraba procesnih pravic in sodnega varstva
Pravilno je upnikovo stališče, da za odgovornost po prvem odstavku 147. člena ZIZ ni bistveno, ali je dolžnikov dolžnik opustil izplačilo namerno. Ko je dolžnikov dolžnik s strani sodišča prejel obvestilo, da je bil predlogu priložen izvršilni naslov, se od njega zahteva, da se ravna po zakonskem določilu tretjega odstavka 46. člena ZIZ in izplača vse zapadle obveznosti, za katere je bila dovoljena izvršba na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet.
Upnik napada sklep le zaradi 0,45 EUR(1), kar je zanemarljiv znesek glede na celotno izterjevano obveznost, s čimer zlorablja sodno varstvo. Vložitev pritožbe je usmerjena le v povzročanje stroškov postopka, ki so hkrati tudi v izdatnem nesorazmerju z vrednostjo predmeta pritožbe.
Pravico do sodnega varstva zlorablja tisti, ki jo uporablja, ne da bi imel od tega kakšno otipljivo korist.
SPZ člen 88, 319, 319/1. ZNP člen 145, 145/2. ZKZ člen 18.
določitev nujne poti - redna raba - povezava z javno cesto - vsebina sklepa – zaščitena kmetija
Ustanovitev nujne poti ne ovira dejstvo, da so nekatere nepremičnine del zaščitene kmetije, saj je to ovira le za odsvojitev posamezne nepremičnine, če bi bila lahko z njo ogrožena eksistenca kmetije. Ustanovitev nujne poti pa v eksistenco zaščitene kmetije ne bo posegla.
ZDR člen 54, 204, 204/3. ZPP člen 274. ZDSS-1 člen 19.
zavrženje tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe
Ker je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo s potekom časa, je takrat začel teči 30-dnevni rok za vložitev tožbe na sodišče (čl. 204/3 ZDR). Tožnik je tožbo vložil več kot dve leti kasneje po poteku roka iz 3. odstavka 204. člena ZDR, zato sodnega varstva ne more uveljavljati, ne po tej določbi ne na podlagi 54. člena ZDR. S potekom prekluzivnega roka pravica zahtevati sodno varstvo preneha, zato se šteje, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za določen čas in da je s potem časa zakonito prenehala. Ker je bila tožnikova tožba vložena prepozno, jo je bilo potrebno na podlagi 274. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1 zavreči.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063775
ZZVZZ člen 86, 87. OZ člen 171, 171/1.
odškodninska odgovornost – deljena odgovornost – delovna nesreča – pravila varstva pri delu – malomarnost – sodelavec oškodovanca
V primeru, ko delodajalec ugovarja, da je za nastalo škodo soodgovoren tudi oškodovanec, njegov delavec, mora sodišče ugotavljati, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost. V primeru soodgovornosti je namreč tožnikov zahtevek po 86. členu ZZVZZ omejen na del, za katerega odgovarja delodajalec.
Po določbi 77. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) so kriteriji za ugotavljanje meje močnejša pravica, zadnja mirna posest in pravična ocena.
Zaznamba izvršljivosti terjatve je v 245. členu ZIZ predpisana kot kumulativni pogoj za nastop učinka z možnostjo izvršbe proti novemu lastniku zastavljene nepremičnine.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO- IZVRŠILNO PRAVO
VSL0076882
ZIZ člen 150, 50/1. OZ člen 132.
odškodninska odgovornost države - izvršilno sodišče - protipravno ravnanje - obstoj upnika - opustitev odločanja - odškodninska odgovornost banke - - prenos denarnih sredstev - obstoj škode
Izvršilno sodišče ni ravnalo protipravno, ko je izdalo sklep o izvršbi, ne da bi preverjalo, ali upnik še obstaja. Takšne dolžnosti izvršilno sodišče nima. Iz izvršilnega predloga, ki ga je vložil pooblaščeni odvetnik upnika, je razvidno, da vsebuje vse potrebne podatke, kakšnih posebnih okoliščin, iz katerih bi moralo izvršilno sodišče sklepati, da je upnik morebiti prenehal obstajati, pa ni bilo. Zgolj dejstvo, da je preteklo šest let od vložitve predloga pa do izdaje sklepa o izvršbi pa tudi ne predstavlja takšne okoliščine.
Druga tožena stranka je prenos denarnih sredstev izvedla v skladu s sklepom o izvršbi, s katerim ji je bilo naloženo s strani izvršilnega sodišča, da opravi sporni prenos. Druga tožena stranka je s tem opravila svojo dolžnost, ki ji jo nalaga zakon.