ZEKom-1 člen 9, 9/2, 9/3, 16, 19, 19/1, 20, 20/1, 21. ZUP člen 10, 164, 164/2, 189, 189/1. ZUreP-1 člen 92, 92/3.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - uvedba postopka - javna korist - prosta presoja dokazov - druga ustrezna nepremičnina
Na podlagi navedb služnostnega upravičenca in izvedenega dokaznega postopka je tudi po presoji sodišča prvostopenjski organ mogel zaključiti, da je pridobitev konkretne služnosti nujen pogoj za nadaljnje obratovanje in vzdrževanje bazne postaje oziroma za zagotavljanje nadaljnjega nemotenega delovanja javnega komunikacijskega omrežja. Sodišče sodi, da je (že) v fazi uvedbe postopka ugotovljen tudi pogoj v smislu 1. točke prvega odstavka 21. člena ZEKom-1.
Tožnica v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja ne more uspešno izpodbiti le s posplošenimi zatrjevanji, češ da bi moral organ pridobiti mnenja več različnih izvedencev v zvezi z dejstvi in okoliščinami, glede katerih na osnovi svojega mnenja (po lastnem zatrjevanju) dvomi, da so bili v upravnem postopku pravilno oziroma v celoti ugotovljeni. Tudi ni izkazano na podlagi navedb tožnice, da bi ta njen dvom lahko bil utemeljen. Izvedba predlaganih dokazov je namenjena dokazovanju dejstev, ki jih mora stranka najprej zatrjevati.
Obstoj konkretne javne koristi za posamezno bazno postajo ne more biti povezan z vprašanjem zasebnopravnih razmerij med različnimi operaterji oziroma vprašanjem razmerij konkretnega operaterja kot služnostnega upravičenca z drugimi operaterji.
Zgolj z zatrjevanjem hipotetičnega položaja in morebitne bodoče prodaje nepremičnine tožnica ne more uspešno utemeljevati, da so podane okoliščine v smislu drugega odstavka 21. člena ZEKom-1 (bistveno oviranje lastnika nepremičnine).
ZEN člen 45, 45/1, 45/1-1, 48, 51, 51/3, 51/3-1. ZJC člen 14, 14/1, 14/1-1. ZUreP-1 člen 92-108. ZJC-B člen 19.
ureditev meje - parcelacija - cesta - razlastitev
Določbi 13. in 14. člena ZCes-1 je mogoče uporabiti le v primerih, ko cesta (po dejanski rabi - v naravi) poteka po parcelah izven meja parcele, ki je kot cesta evidentirana v zemljiškem katastru. Torej v primeru, ko ima površina izven parcele, ki je evidentirana kot cesta, uporabo, kot jo opredeljuje 5. točka prvega odstavka 2. člena ZCes-1.
V primerih, ko cesta poteka po zasebnem zemljišču ali pa bo zaradi rekonstrukcije in razširitve ceste poseženo na zasebna zemljišča, določbi 13. in 14. člena ZCes-1 nista neposredno uporabni za uvedbo postopka parcelacije. Že iz drugega odstavka 12. člena ZCes-1 izhaja, da je pred izgradnjo treba upoštevati, da se posega v zasebno lastnino in zemljišča pridobiti, ali na podlagi pravnega posla oziroma v postopku razlastitve.
Šele na podlagi pridobljene stvarne pravice na nepremičnini, ki bo v prihodnosti cesta, v korist upravljavca ceste oziroma tekom postopka razlastitve, sta določbi 13. in 14. člena ZCes-1 materialna podlaga, kot specialni določbi glede na ZEN, za evidentiranje meje in izvedbo parcelacije.
rezidentski status - ugotavljanje rezidentskega statusa - davčni rezident - središče osebnih in ekonomskih interesov
Oba davčna organa sta ugotavljala oziroma tehtala, v kateri državi ležijo za tožnika močnejši ekonomski in osebni interesi. Pri tem sta utemeljeno in skladno z upravnosodno prakso dala prednost tožnikovim osebnim interesom ter svojo presojo dovolj prepričljivo utemeljila na obstoječi izvenzakonski zvezi ter na tožnikovem začasnem, pa vendarle zagotovljenem bivališču na naslovu, kjer živi izvenzakonska partnerka in kar tudi po presoji sodišča pomeni, da tožnik v Sloveniji ohranja bivališče oziroma dom, ki mu je stalno na razpolago. Nasproti tem okoliščinam stoji prijavljeno stalno prebivališče (v hotelu) v Katarju ter članstvo v športnih klubih, kar sicer pomeni določene vezi, ki jih ima tožnik v tujini, vendar so že omenjene osebne vezi v Sloveniji tudi po presoji sodišča močnejše od tistih, ki jih ima v Katarju.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - umik tožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - verjetni izgled za uspeh
Umik tožbe pomeni tožnikovo razpolaganje z zahtevkom za pravno varstvo in v konkretnem upravnem sporu pomeni preklic zahteve za pravno varstvo. Izjava o umiku je torej procesno dejanje, ki ne more biti pogojno in ga ni mogoče preklicati. To pomeni, da tožnik z vlaganjem pravnih sredstev v postopku, v katerem je sam umaknil tožbo, ne more uspeti. Uspeti ne more niti s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje. Gre namreč za poseben procesni institut, s katerim se odpravijo posledice zamude roka za opravo dejanja v postopku. Da je do zamude kakšnega roka v postopku prišlo, tožnik sploh ne zatrjuje. Zgolj s trditvijo, da je bil v tujini, pa tudi ni uspel izkazati relevantnih okoliščin, ki bi glede na določbo 24. člena ZUS-1 lahko predstavljale opravičen vzrok za zamudo.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - telekomunikacijske storitve - cena storitev - gostovanje v tujini
Glede na povzete določbe predpisov in vsebino naročniške pogodbe, sklenjene med predlagateljico in tožnikom, kamor spadajo tudi Splošni pogoji kot njen sestavni del, sodišče sodi, da je tožnik s tem, ko je predlagateljici poslal SMS z vsebino o preseženem limitu prenosa podatkov, storil več, kot bi moral, zaradi česar že iz tega razloga ni mogoče slediti toženkini razlagi, da je ravno zaradi takega ravnanja dolžan storiti še več.
ZBPP člen 24, 24/1, 24/3. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - tožbena novota - izvršba
Organ za BPP je utemeljeno zaključil, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh z vložitvijo tožbe, saj s predloženimi listinami izkazuje le, da zoper njega poteka več izvršilnih postopkov zaradi neplačanih računov.
Pravilnik o postopku strokovne verifikacije socialnovarstvenih programov, ki se izvajajo na področju socialnega varstva člen 21, 22, 23. ZUP člen 9, 9/1, 144, 171.
socialnovarstveni program - odvzem verifikacije listine - neporavnane obveznosti - načelo zaslišanja stranke - kršitev določb postopka
Po skrajšanem ugotovitvenem postopku pod pogoji 144. člena ZUP lahko organ odloči le, kadar zaslišanje stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi ni potrebno. Čim pa je tako, gre za kršitev določb postopka, ki jo že zakon opredeljuje kot bistveno, torej tako, ki je ali bi mogla vplivati na zakonitost oziroma pravilnost odločitve (tretji odstavek 27. člena ZUS-1). Stališče tožene stranke, da opustitev zaslišanja stranke ni mogla vplivati na odločitev, je ob zakonski opredelitvi kršitve kot bistvene, neupoštevno. Ne glede na to pa sodišče dodaja še, da tožena stranka, ob smiselnem sklicevanju na dokazno moč javne listine, spregleda določbo 171. člena ZUP, po kateri je dovoljeno izpodbijati zakonsko domnevo o resničnosti dejstev, ki jih javna listina potrjuje.
ZDavP-2 člen 308, 308/1. ZDoh-2 člen 48, 48/3, 48/3-2. ZSDP-1 člen 50.
davek od dohodkov iz dejavnosti - davčna osnova - normirani odhodki - starševski dopust - skrajšani delovni čas - vodenje poslovnih knjig
ZSDP-1 ugotavlja, da sta podlagi za zavarovanje dve. Deloma se podlaga nanaša na samostojnega podjetnika posameznika, ki na območju RS samostojno opravlja pridobitno ali gospodarsko dejavnost (005), deloma na upravičenca do sorazmernega dela plačila prispevkov za socialno varnost zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva (072). Podlaga za takšno zavarovanje je določena v sedmem odstavku 50. člena ZSDP-1, ki določa pravico staršev do krajšega delovnega časa in s tem tudi pravico do plačila prispevka za socialno varnost zaradi starševstva. V takem primeru lahko starš koristi krajši delovni čas, ki mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. Delodajalec delavcu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - podaljšanje dovoljenja - pogoji za izdajo dovoljenja - izdaja soglasja
Soglasodajalec je upravičeno zavrnil izdajo soglasja, saj niso izpolnjeni pogoji iz 18. člena ZZSDT za izdajo soglasja za podaljšanje enotnega dovoljenja za namen zaposlitve tujca pri istem delodajalcu in na istem delovnem mestu.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - ugovori lastnika sosednjega zemljišča - vpliv gradnje na sosednjo nepremičnino - projektna dokumentacija
V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja so navedeni pričakovani vplivi, ki jih bo nameravana gradnja povzročila v času gradnje oziroma izvajanja del in ko bo objekt v uporabi oziroma obratovanju ter ukrepi za preprečitev oziroma zmanjševanje pričakovanih vplivov na okolico. Iz PGD izhaja, da negativnih vplivov objekta na okolico ne bo. Kakor izhaja iz upravnega spisa je upravni organ prve stopnje tožnika pozval, da za svoje trditve, kar pomeni tudi za trditev o negativnih vplivih razširitve pokopališča na okolico predloži dokaze, ki bi izkazovali nasprotno. Do škodljivih posegov na zemljišča tožnika bi lahko prišlo le v primeru, če bi šlo pri omenjenih vplivih za čezmerne obremenitve okolja, ki bi presegale predpisane mejne vrednosti ali okvire dovoljenih posegov v okolje. Tožnik pa niti v postopku izdaje izpodbijane odločbe, niti v nadaljnjem postopku ni predložil nobene študije ali dokaza, izdelane s strani pooblaščenega inženirja, ki bi izkazoval drugače.
gradbeno dovoljenje - sprememba gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - sprememba lokacijskih pogojev - etažnost objekta
Predlagana sprememba gradbenega dovoljenja se nanaša, med drugim, tudi na spremembo etažnosti objekta in spremembe glede vkopa kleti. Vse to so po mnenju sodišča take spremembe, ki vplivajo na že izdane lokacijske pogoje. To pa pomeni, da za tako spremenjeno gradnjo ne zadošča le sprememba izdanega gradbenega dovoljenja, pač pa je treba izdati novo gradbeno dovoljenje.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - izčrpanost pravnih sredstev - zavrženje tožbe
Če je bila zoper upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, mogoča pritožba, pa ta ni bila vložena ali je bila vložena prepozno, sodišče tožbo s sklepom zavrže.
javni razpisi - sofinanciranje iz javnih sredstev - upravna zadeva - pogoji za dodelitev sredstev - subsidiarna uporaba ZUP
Odločanje na podlagi Javnega razpisa nima značaja upravne zadeve po 2. členu ZUP in gre za odločanje o drugi javnopravni stvari. Pri odločanju o taki stvari se določbe ZUP uporabljajo primeroma, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom.
Kolikor tožena stranka oceni, da določen strošek ni upravičen, tega stroška ne prizna, posledično pa prijavitelju dodeli nižji znesek sofinanciranja, ob predpostavki, da preostali znesek še vedno izpolnjuje pogoje za sofinanciranje po Javnem razpisu.
javni razpis - dodelitev neprofitnega stanovanja v najem - točkovanje vloge - bivanje v neprimernem stanovanju
Glede na to, da je tožnik svoj stanovanjski status opredelil, kot status udeleženca razpisa brez stanovanja, ne more uveljavljati in prejeti točke iz kriterijev, ki se nanašajo na kvaliteto bivanja in primernost površine stanovanja, saj dejansko stanje prijavljenih in ugotovljenih stanovanjskih razmer tega ne upravičujejo glede na to, da je tožnik opredeljen kot udeleženec razpisa brez stanovanja.
Po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pristojni organ po opravljenem preizkusu zahtevo stranke s sklepom zavrže, če o isti stvari že teče postopek ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51. Uredba (EU) št. 604/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 5, 18, 18/1.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - predaja prosilca Italiji - Dublinska uredba - minimalni standardi
Iz zapisnika o osebnem razgovoru sledi, da tožnik ni navedel okoliščin, ki bi kazale na sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka v Republiki Italiji, ki bi narekovale uporabo drugega pododstavka drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III. Navedel tudi ni osebnih izkušenj in okoliščin, ki bi kazale na to, da bi bil s predajo v Republiko Italijo podvržen nehumanemu ali poniževalnemu ravnanju oziroma kršitvi človekovih pravic. Kot zadržek za predajo je povsem nekonkretizirano navedel strah zaradi Nigerijcev, ki ga poznajo in poznajo razlog njegovega odhoda iz Nigerije in informacijo o aretaciji oseb v zvezi z okultizmom. V zvezi z bivalnimi razmerami, ki jih opisuje, pa sodišče poudarja, da tožnik v Republiki Italiji za azil ni zaprosil in da ga zato pristojni organi kot prosilca niso obravnavali.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Oba upravna organa sta naredila naredila preuranjen zaključek, da tožnik v postopku ni izkazal, da so v njegovem primeru kumulativno izpolnjeni vsi trije predpisani zakonski pogoji iz 1. odstavka 1. člena v zvezi s 4. alinejo 3. odstavka 1.č člena ZUSDDD, določeni glede upravičenih razlogov odsotnosti. Posledično temu sta tudi vsaj preuranjeno, če že ne nepravilno štela, da tožnik in izkazal poskusov vračanja v drugem petletnem obdobju od 1. 1. 1997 do 1. 1. 2002. Drugostopenjski organ pa tudi ni upošteval okoliščine, ki jo je sicer sam posebej izpostavil, da je tožnik na zaslišanju izpovedal „da se je med bivanji v Republiki Sloveniji zanimal predvsem za stanje njegove tožbe v zvezi z neupravičenim prenehanjem delovnega razmerja in odškodnine v tem postopku, kar kažejo tudi listinska dokazila, ki jih je predložil v zvezi z informacijami o zavrnitvi prošnje za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije leta 1993“, kar povedano z drugimi besedami implicitno tudi pomeni, da si je tožnik prizadeval za ponovno vrnitev in zaposlitev v Republiki Sloveniji. Zato se posledično izkaže za protislovno tudi trditev pritožbenega organa druge stopnje, da tožnik „listinskih dokazov, ki bi potrjevala dejstva o poskusih vračanja in nadaljevanjem z dejanskim življenjem v Republiki Sloveniji, ni predložil“.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - nov objekt
Če se objekt odstrani, na njegovem mestu pa zgradi nov, ki ni enostaven objekt, gre za gradnjo novega objekta, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.