nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavezanec za plačilo - neposredni uporabnik zemljišča
V zadevi ni sporno, da tožnik uporablja objekte na naslovu B., saj tam živi. To pomeni, da neposredno uporablja tudi zazidano stavbno zemljišče, zato je dolžen plačati nadomestilo za njegovo uporabo. Za odločitev v zadevi tako ni pomembna okoliščina, da je lastninska pravica zaradi nedokončanega zapuščinskega postopka še vedno vpisana na njegovega pokojnega očeta.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji
Oba upravna organa sta naredila naredila preuranjen zaključek, da tožnik v postopku ni izkazal, da so v njegovem primeru kumulativno izpolnjeni vsi trije predpisani zakonski pogoji iz 1. odstavka 1. člena v zvezi s 4. alinejo 3. odstavka 1.č člena ZUSDDD, določeni glede upravičenih razlogov odsotnosti. Posledično temu sta tudi vsaj preuranjeno, če že ne nepravilno štela, da tožnik in izkazal poskusov vračanja v drugem petletnem obdobju od 1. 1. 1997 do 1. 1. 2002. Drugostopenjski organ pa tudi ni upošteval okoliščine, ki jo je sicer sam posebej izpostavil, da je tožnik na zaslišanju izpovedal „da se je med bivanji v Republiki Sloveniji zanimal predvsem za stanje njegove tožbe v zvezi z neupravičenim prenehanjem delovnega razmerja in odškodnine v tem postopku, kar kažejo tudi listinska dokazila, ki jih je predložil v zvezi z informacijami o zavrnitvi prošnje za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije leta 1993“, kar povedano z drugimi besedami implicitno tudi pomeni, da si je tožnik prizadeval za ponovno vrnitev in zaposlitev v Republiki Sloveniji. Zato se posledično izkaže za protislovno tudi trditev pritožbenega organa druge stopnje, da tožnik „listinskih dokazov, ki bi potrjevala dejstva o poskusih vračanja in nadaljevanjem z dejanskim življenjem v Republiki Sloveniji, ni predložil“.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - odstranitev objekta - nov objekt
Če se objekt odstrani, na njegovem mestu pa zgradi nov, ki ni enostaven objekt, gre za gradnjo novega objekta, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje.
davčni inšpekcijski nadzor - gotovinsko poslovanje - ugotovitvena odločba
Po osmem odstavku 38. člena ZDavP-2 mora zavezanec za davek zagotoviti izpis izvornih podatkov in vseh sprememb izvornih podatkov, če je do takih sprememb prišlo. Tega pa tožnik ni zagotovil. V DIN je bilo ugotovljeno, da tožnik za izdajanje računov pri gotovinskem poslovanju oziroma za hrambo računov uporablja računalniške programe oziroma elektronske naprave, ki ne zagotavljajo hrambe izvornih podatkov o izdanih računih pri gotovinskem poslovanju ter med drugim ne omogoča izpisa izvornih podatkov, kar pa tudi za tožnika ni sporno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženje prosilca - razpolaganje s premoženjem
Tožnik niti ne zatrjuje, da bi zasedenost predmetne nepremičnine v pravnem pogledu kakorkoli preprečevala (in ne le v dejanskem pogledu oteževala) razpolaganje z njo, enako pa nenazadnje izhaja tudi iz ustaljene upravnosodne prakse naslovnega sodišča, po kateri je treba navedeno določbo ZBPP uporabiti le v primerih, ko tožnik v zvezi s premoženjem sploh ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje s premoženjem.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - vodno zemljišče - vplivi na vodni režim ali stanje voda
Za presojo, ali se obravnavna zemljišča štejejo kot vodna, ni odločilno (kot zmotno meni tožnik), ali so kot taka evidentirana v javnih evidencah, temveč le, ali izpolnjujejo pogoje, predpisane v 11. oziroma 14. členu ZV-1.
S kakšnim namenom je tožnica poravnala dolžni znesek, po prepričanju sodišča ne more biti odločilno pri ugotavljanju izpolnjevanja razpisnega pogoja (poravnane obveznosti do države). Poleg tega je tudi ugotovitev toženke o zvijačnem in nepoštenem ravnanju toženke pavšalna in neizkazana, tožnici pa ni bila dana možnost, da se do nje opredeli.
inšpekcijski postopek - ukrep zdravstvenega inšpektorja - izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti - zasebna zdravstvena dejavnost
Sodišče nima razloga, da ne bi sledilo razlogom, ki jih navaja toženka, saj svoje stališče, da hiperbarična komora služi za opravljanje dejavnosti, ki v svojem bistvu pomeni zdravljenje oziroma diagnostične in terapevtske storitve in s tem zdravstveno dejavnost, opira na strokovni mnenji, ki ju tožnik po vsebini niti ne izpodbija. Pri tem ima tožnik sicer prav, da ti strokovni mnenji ne pomenita splošnih abstraktnih pravnih aktov, vendar se toženka nanju v tem pogledu niti ne sklicuje, temveč ju navaja izključno kot razlog za svojo dejansko ugotovitev, namreč da je tožnik s hiperbarično komoro opravljal zdravstveno dejavnost. Kršitev predpisa, ki iz tega izhaja, pa je kršitev prvega odstavka 3. člena ZZDej, ki za to predpisuje ustrezno dovoljenje.
ZMZ-1 člen 49, 49/9, 51. Uredba (EU) št. 604/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 5, 18, 18/1.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - predaja prosilca Italiji - Dublinska uredba - minimalni standardi
Iz zapisnika o osebnem razgovoru sledi, da tožnik ni navedel okoliščin, ki bi kazale na sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka v Republiki Italiji, ki bi narekovale uporabo drugega pododstavka drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III. Navedel tudi ni osebnih izkušenj in okoliščin, ki bi kazale na to, da bi bil s predajo v Republiko Italijo podvržen nehumanemu ali poniževalnemu ravnanju oziroma kršitvi človekovih pravic. Kot zadržek za predajo je povsem nekonkretizirano navedel strah zaradi Nigerijcev, ki ga poznajo in poznajo razlog njegovega odhoda iz Nigerije in informacijo o aretaciji oseb v zvezi z okultizmom. V zvezi z bivalnimi razmerami, ki jih opisuje, pa sodišče poudarja, da tožnik v Republiki Italiji za azil ni zaprosil in da ga zato pristojni organi kot prosilca niso obravnavali.
S tem, ko je pritožbeni organ v okviru pritožbenih navedb v skladu z zakonom preveril tudi pritožbeni ugovor glede vračila zakonitih zamudnih obresti od zamudnih obresti (kar pa je dolžan storiti po 2. odstavku 254. člena ZUP), ni pa te odločitve povzel v izrek odločbe, o zahtevku tožnika glede vrnitve zamudnih obresti od zamudnih obresti tako pravno gledano sploh še ni bilo odločeno. Po presoji sodišča zato ni mogoče govoriti o tem, da je zaradi presoje pritožbenega ugovora tekel o tej zadevi tudi že upravni postopek oz. da je bilo o njej že pravnomočno odločeno
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - sodno varstvo - ugovor zoper plačilni nalog - prekrškovni postopek
Med strankama ni sporno, da je tožnik zaprosil za BPP zaradi vložitve ugovora zoper plačilni nalog. Tak nalog izda pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa na podlagi prvega oziroma drugega odstavka 57. člena ZP-1 v postopku zaradi prekrška. Tega postopka ni mogoče šteti med sodne postopke že zato, ker po navedenih določbah ZP-1 v fazi izdaje plačilnega naloga poteka izključno pred prekrškovnim organom in ne pred sodiščem, kar je po prej navedenem drugem odstavku 1. člena ZBPP ključni kriterij za opredelitev sodnih postopkov v smislu tega zakona.
kataster stavb - sprememba podatkov v katastru stavb - skrajšani ugotovitveni postopek
Postopek je potekal po določbi prvega odstavka 44. člena ZUP, ki določa skrajšani ugotovitveni postopek. Peti odstavek 95. člena ZEN namreč določa, da v primeru, če geodetska uprava ugotovi, da elaborat spremembe podatkov katastra stavb izpolnjuje vse pogoje iz tega člena, potem po skrajšanem ugotovitvenem postopku izda odločbo o vpisu spremembe podatkov katastra stavb.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - pogoji za podaljšanje dovoljenja - neizdaja soglasja - obrazložitev odločbe
Ker je tožena stranka izpodbijano odločbo izdala izključno na podlagi dejstva, da ZRSZ s svojim aktom (poimenovanim “Ne izdaja soglasja k podaljšanju enotnega dovoljenja za namen zaposlitve“ z dne 29. 12. 2015) za tožnika ni podal soglasja, kar je po stališču tožene stranke, že samo po sebi zadosten razlog za zavrnitev zaprošenega podaljšanja enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, je zato po presoji sodišča potrebno tožbi ugoditi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in posledično nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ob dejstvu, da se med listinami predloženega upravnega spisa nahaja tudi akt ZRSZ, poimenovan Dovoljenje za zaposlitev - podaljšanje, ki ga je prav tako za tožnika izdal ZRSZ z dne 19. 12. 2014 z veljavnostjo od 15. 10. 2015 do 14. 01. 2016, ki po podatkih upravnega spisa kasneje ni bilo razveljavljeno.
ZZZDR člen 178. ZUS-1 člen 28, 28/2, 36, 36/1, 36/1-3.
skrbništvo - postavitev skrbnika - molk organa - stranka v postopku - zavrženje tožbe
Ker tožnik ni bil stranka, niti stranski udeleženec v postopku izdaje izpodbijanega akta, to posledično pomeni, da z izpodbijanim aktom ni bilo odločeno o pravici ali pravni koristi tožnika. Če torej tožnik ni imel zahtevanega položaja v postopku, procesna legitimacija za sprožitev upravnega spora ni podana.
obnova postopka - stranka v postopku - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - izdaja gradbenega dovoljenja
Iz vseh dopisov in nadaljnjih procesnih dejanj nedvomno izhaja, da je bil predlog tožnikov vložen pravočasno, to je v roku enega meseca od takrat, ko sta tožnika izvedela od gradbenega inšpektorja, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano.
ZTuj-2 člen 19, 20, 37a, 37a/6, 37a/6-2. ZZSDT člen 5, 5/2, 5/2-4.
vizum za dolgoročno bivanje - zavrnitev izdaje vizuma za dolgoročno bivanje - prostovoljno delo - enotno dovoljenje za prebivanje in delo
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da niso izpolnjeni pogoji za pridobitev vizuma za dolgoročno bivanje iz prvega odstavka 19. člena ZTuj-2. Prav tako pa je tudi pravilno ugotovila, da niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 20. člena ZTuj-2, ki sicer določeni kategoriji tujcev, ki že bivajo v Sloveniji, omogoča, da se jim lahko izda vizum tudi po tem, ko že bivajo v Sloveniji, vendar je osnovni pogoj ta, da gre za tujce, ki za vstop v Republiko Slovenijo niso potrebovali vizuma. Tožnik pa je kot državljan Nepala za vstop v Republiko Slovenijo potreboval vizum, torej ne spada v tisto kategorijo tujcev, za katero bi bilo mogoče uporabiti določilo drugega odstavka 20. člena ZTuj-2. Iz navedenih razlogov je odločitev tožene stranke o zavrnitvi izdaje vizuma za dolgoročno bivanje pravilna.
Izdaja vizuma je bila zavrnjena iz razloga, ker ga tožnik ni pridobil že pred vstopom v Republiko Slovenijo.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - zamolčanje podatkov - lastni dohodek prosilca
Sodišče na podlagi podatkov spisa, kakor tudi plačilnih list, ki jih je predložil tožnik v tožbi, ugotavlja, da je tožena stranka določbe zakona uporabila pravilno, saj je pri ugotavljanju materialnega položaja tožnika izhajala iz neto plače tožnika, ki jo je prejemal v času, ko je bil dolžan javiti spremembo glede zaposlitve.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - mnenje občine - izvrševanje upravne funkcije - soglasje občine
Izpodbijano mnenje ni upravni akt v smislu navedenih določb ZUS-1. Iz njega namreč izhaja, da ga je toženka izdala na podlagi določbe 4. alineje sedmega odstavka 73. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu, ki določa, da se za vsako gradnjo pomožno kmetijsko gozdarskega objekta (nezahtevni in enostavni objekti), v primeru premajhnega razpoložljivega stavbnega zemljišča ali stavbišča zahtevnih oziroma manj zahtevnih objektov, izjemoma lahko dovoli gradnja zunaj stavbnega zemljišča na kmetijskem ali gozdnem zemljišču, ob pogojih navedenih v tej določbi ter ob pogoju, da se za vsak poseg pridobi mnenje občinskega upravnega organa. Navedeno pomeni, da občina izpodbijanega mnenja ni izdala v okviru izvrševanja upravne funkcije. Takšno funkcijo bi občinski upravni organ imel le, če bi bilo zahtevano soglasje za gradnjo v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture, za priključitev objekta na to infrastrukturo ali pa za gradnjo v varovanem območju, občina pa bi bila pristojna za njegovo izdajo in s tem soglasodajalka v smislu določb 49. b in 49. c člena ZGO-1.
dohodnina - napoved za odmero dohodnine - samoprijava - davčne ugodnosti - stroškov v zvezi z delom
Tožnik do predpisanega datuma napovedi za odmero dohodnine ni vložil, to je storil šele po preteku roka iz šestega odstavka 267. člena ZDavP-2. Gre torej za institut samoprijave iz 63. člena ZDavP-2. Ob vložitvi samoprijave pa davčnih ugodnosti, kot je uveljavljanje stroškov v zvezi z delom v tujini, ni več mogoče uveljavljati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - odškodninska tožba
Po presoji sodišča tožnik v tožbi ne navaja razlogov, ki bi bili pravno relevantni in ki bi vplivali na drugačno odločitev, kot jo je že podala tožena stranka.