Takim pritožbenim navedbam pa ni slediti. Neprepričljivemu zagovoru obdolženca, ki sicer priznava, da je od oškodovanke denar prejel, a da ga ji je kasneje tudi vrnil, sodišče prve stopnje utemeljeno ni verjelo, kar je v napadeni sodbi tudi tehtno obrazložilo. Prvostopno sodišče je namreč ravnalo pravilno, ko je sledilo določni in prepričljivi izpovedbi oškodovanke, da je ta obdolžencu denar posodila zaradi nakupa in preprodaje zlata v Afriki, nato pa ji ta posojenega denarja ni vrnil. V zvezi z dopisi, iz katerih izhaja, da je obdolženec oškodovanki denar vrnil, pa je pojasnila, da jo je obdolženec preslepil, da je to napisala in podpisala, saj ji je pred tem obljubil, da ji bo denar vrnil. To je napisala v dobri veri, nato pa ji denarja kljub temu ni vrnil. Zato obdolženec, ki v pritožbi podaja lastno dokazno oceno oškodovankine izpovedbe o vračilu denarja, ne more biti uspešen, saj je prvostopno sodišče pravilno zaključilo, da je oškodovanka okoliščine sestave potrdila prepričljivo pojasnila, kar v celoti ovrže obdolženčev zagovor, da ji je ves denar vrnil (8. točka napadene sodbe). Da sodišče prve stopnje obdolženčevemu zagovoru utemeljeno ni sledilo izhaja tudi iz njegove pritožbe, v kateri prihaja v nasprotje, ko najprej trdi, da je oškodovanki že v aprilu 2014 vrnil izposojeni denar, po drugi strani pa trdi, da je oškodovanki vrnil denar 25. 4. 2016 ter se pri tem sklicuje na oškodovankino izjavo o vračilu denarja. Prav tako ni pritrditi pritožbi obdolženega, ko skuša prepričati, da je oškodovanka spreminjala svojo izpovedbo iz preiskave, saj ni prezreti, da je glede odločilnih okoliščin, in sicer dejstva, da je obdolžencu posodila 9.700,00 EUR, ki jih ji ni vrnil, izpovedovala ves čas postopka skladno, njeno izpovedbo pa ne more omajati njena predkaznovanost, kot to zmotno meni obdolženi. Sodišče prve stopnje je tako v zvezi z verodostojnostjo oškodovanke, ob upoštevanju preostalih ugotovljenih okoliščin v predmetni zadevi in listinskih dokazov, podalo prepričljive razloge o tem, komu in zakaj verjame, pritožbeno sodišče pa takim zaključkom prvostopnega sodišča, s katerimi soglaša, nima ničesar dodati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00002826
OZ člen 239, 921.
zavarovalna pogodba - nastanek zavarovalnega primera - pobeg rib - vzročna zveza - dokazno breme - poslovna odškodninska odgovornost - trditvena podlaga - zmotna uporaba materialnega prava - prekoračitev trditvene podlage
Tožeča stranka od tožene stranke zahteva izplačilo zavarovalnine, ker trdi, da se je zgodil dogodek, ki, skladno s Posebnimi pogoji, pomeni zavarovalni primer. V takšnem primeru pa relevantno materialno pravo predstavlja določba 921. člena OZ v povezavi s sklenjeno zavarovalno pogodbo in Posebnimi pogoji, ne pa določbe OZ o poslovni odškodninski odgovornosti.
Opis ravnanja osumljenega, ki je plačilo preživnine pogojeval z umikom tožbe hčerine zakonite zastopnice, kar na trditveni ravni logično pomeni, da je sredstva za plačilo imel, v zadostni meri konkretizira zakonski znak "čeprav bi to zmogel" (dajati preživnino) v sklepčnem obtožnem predlogu.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00002764
KZ-1 člen 235, 235/1, 235/2, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 372, 372-1. ZGD-1 člen 263, 263/1. OZ člen 50, 50/1.
ločenost premoženja družbe in družbenika - kršitev kazenskega zakona - kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - ponareditev poslovnih listin - enoosebna gospodarska družba - družba z omejeno odgovornostjo - edini družbenik - protipravno ravnanje - navidezna (simulirana) pogodba - fiktivni pravni posel
Odločitve edinega družbenika v enoosebni gospodarski družbi ne morejo derogirati protipravnosti njegovega ravnanja, ki se kaže v prikazovanju navideznih (fiktivnih) pravnih poslov, na podlagi katerih je prišlo do nezakonitega zmanjšanja sredstev oškodovane družbe z omejeno odgovornostjo. Premoženje slednje je ne le navzven, temveč tudi v razmerju do edinega družbenika, tuje premoženje, družbenik pa mora kot poslovodja zasledovati (tudi) premoženjske interese družbe, sicer lahko uresniči vse zakonske znake kaznivega dejanja po 235. členu KZ-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00002828
ZPP člen 291, 291/1. ZZK-1 člen 5. OZ člen 190. ZGO-1 člen 21, 21/1.
avtobusna postaja - grajeno javno dobro - uporaba brez pravnega naslova - neupravičena obogatitev - plačilo uporabnine - dejansko stanje ob koncu glavne obravnave - aktivna legitimacija - začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - nepotrebni dokazi
Samo dejstvo, da je na nepremičninah vzpostavljena avtobusna postaja, ki je javna služba, ne pomeni, da je nepremičnina grajeno javno dobro. Ta status se pridobi z ugotovitveno odločbo, ki pa v obravnavani zadevi očitno ne obstaja.
ZPrCP člen 34, 34/1, 34/2, 34/5, 34/5-1. ZP-1 člen 2.
vožnja brez čelade - predpisana sankcija - obstoj prekrška - vožnja sopotnika na motorju brez varnostne čelade
Prva točka petega odstavka 34. člena ZPrCP ne sankcionira izrecno ravnanje v nasprotju z drugim odstavkom 34. člena ZPrCP, saj le-ta ne določa dolžnostnega ravnanja, kot je zmotno štelo prvostopenjsko sodišče, temveč le možnost alternative izpolnitve dolžnostnega ravnanja iz prvega odstavka 34. člena ZPrCP. Ker torej dolžnostno ravnanje udeležencev cestnega prometa, ki jih našteva drugi odstavek 34. člena ZPrCP dejansko izhaja iz prvega odstavka 34. člena ZPrCP, je treba ravnanje voznika ali potnika na mopetu, katerega konstrukcijsko določena hitrost ne presega 25 km/h, ki med vožnjo ne uporablja niti zaščitne kolesarske čelade, šteti kot ravnanje v nasprotju s prvim odstavkom 34. člena ZPrCP.
stečajni postopek - razdelitvena masa - sklep o končni razdelitvi - unovčenje in razdelitev posebne razdelitvene mase - končni načrt razdelitve - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti
Z razdelitvijo posebne razdelitvene mase je bil postopek unovčenja zaključen in upnica (kot prevzemnica premoženja) ni več odgovorna za morebitne stroške, ki bi izhajali iz četrtega odstavka 226. člena ZFPPIPP. Upravitelj bi moral stroške, ki so vsebovani v izpodbijanem sklepu, predvideti in jih vključiti v načrt razdelitve, po končanem postopku razdelitve (sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase je pred izdajo izpodbijanega sklepa že postal pravnomočen) je za izdajo sklepa, kot je izpodbijani, prepozno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00002830
KZ-1 člen 208, 208/2, 208/3.
ogrožanje varnosti - kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu - odgovorna oseba za varnost in zdravje pri delu - odgovornost delodajalca za varne pogoje dela - dokazna ocena izpovedi prič
Izvedenec pa je nadalje povedal tudi (l. št. 627), da tudi sicer, če bi dejansko v avtomobilu bili varnostni pasovi in bi jih delavci uporabili, to ne bi zadostovalo in navedena oprema (čelade, vrv in pasovi) za tako delo niso bili primerni. Če je streha lomljiva morajo namreč biti izvedeni drugi ukrepi, takšni, kot so opisani v izreku izpodbijane sodbe. Če bi delavci varnostne pasove uporabljali, jih namreč v dani situaciji ne bi imeli niti kam pripeti (kar je sicer na l. št. 43 povedal tudi oškodovani O.R., ki je izpostavil, da na strehi ni bilo ničesar, kamor bi varnostni pas lahko pritrdil).
upravnik - pogodba o opravljanju upravniških storitev - aktivna legitimacija upravnika - pogodba o upravljanju - poslovodstvo brez naročila - deklaratorna narava vpisa upravnika v register upravnikov - stavba z več vhodi - večinsko soglasje etažnih lastnikov
Za sklenitev (in odpoved) pogodbe o upravljanju večstanovanjske hiše z več vhodi, ki ima eno ID številko in je etažna lastnina ustanovljena na celi stavbi, mora biti doseženo kvalificirano soglasje večine vseh solastniških deležev na celi stavbi in ne le večine na delu stavbe, ki ima svoj vhod.