URS člen 74, 74/1, 154, 154/1. ZUP člen 7, 8, 9, 82, 82/1, 138, 138/1, 146, 146/2, 214, 214/1-2, 214/1-3, 254, 254/2. ZPCP-1 člen 70, 70/3, 70/5, 76, 76/2, 77, 78, 78/3, 79, 79/1, 79/3, 125, 125/2-5. ZUpr člen 99, 99/3. ZUS člen 25, 25/1-1, 25/1-2, 60, 60/1-3, 60/1-4. Pravilnik o delitvi dovolilnic za mednarodni prevoz stvari v cestnem prometu in CEMT dovolilnic člen 37, 47.
načelo materialne resnice - načelo zaslišanja stranke - podelitev dovolilnic za prevoz v cestnem prometu - obvezne sestavine obrazložitve - metode interpretacije pravnega predpisa
Ker so število pravilno uporabljenih dovolilnic in posledice nepravilne uporabe dovolilnic deli materialnega prava, v zvezi s katerim je treba ugotoviti dejansko stanje in opredeliti razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov - še posebej zato, ker to materialno pravo vpliva na uresničevanje pravice do gospodarske pobude iz 74. člena Ustave - bi že v prvostopenjski odločbi moralo biti obrazloženo, koliko in katere dovolilnice niso bile pravilno uporabljene in v katerih elementih ne ustrezajo zakonskim zahtevam pravilne uporabe. Po metodi jezikovne razlage pravnega določila ni dovoljeno razlagati mimo jasnega in določnega besedila tega predpisa. Z Navodilom tudi ni mogoče spreminjati podzakonskega predpisa, ampak je mogoče samo predpisati način ravnanja zaradi izvršitve posamezne določbe zakona, drugega predpisa ali akta.
ZOFVI člen 149, 149. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive člen 2, 4, 4/2, 4, 4/2, 2.
pravni status napredovanja v pedagoški naziv
Po upravno-sodni praksi, ki jo je potrdilo tudi Ustavno sodišče RS, mora upravni organ odločati po predpisu, ki velja v času odločanja, ne pa v času vložitve vloge ali zahtevka stranke. Vendar je potrebno v tem primeru upoštevati 4. odstavek 105. člena ZOFVI in Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive (Uradni list RS, št. 64/96 in nadaljnji, v nadaljevanju: Pravilnik), ki določa postopek za podelitev naziva. V danem primeru je bil predlog za napredovanje tožnika vložen 1. 2. 1999, tožena stranka je pozvala k dopolnitvi vloge, ki je bila dopolnjena s dopisom z dne 3. 11. 1999. Tožena stranka pa je o zahtevku odločila 16. 10. 2001, in sicer po uveljavitvi spremembe ZOFVI. Ker Pravilnik o napredovanju v 2. odstavku 4. člena določa, da se odločba izda v roku 30 dni od vložitve predloga, ter ob upoštevanju ostalih določb tega Pravilnika je potrebno v tem primeru uporabiti določilo 149. člena ZOFVI, ki je veljal pred uveljavitvijo spremembe tega člena v Uradnem listu RS, št. 64/01.
Tožena stranka se v izpodbijani odločbi ni opredelila do tožnikovih navedb na zaslišanju ter do listinske dokumentacije, v kateri njegovo članstvo v organizaciji Kulturbund ni potrjeno, in s tem v zvezi ni ocenila vseh dokazov, kar je v nasprotju z načelom materialne resnice in načelom presoje dokazov. Upravni organ tožnika ni seznanil, da se na podlagi ugotovitev o obstoju njegove nemške narodnosti in bivanja v tujini domneva, da je podana tudi okoliščina, da je bil nelojalen. S tem mu ni bila dana možnost, da učinkovito zavaruje svoje pravice in dokaže svojo lojalnost.
Tožnik zatrjuje protiustavnost določbe petega odstavka 95. člena ZDavP, po kateri pripadajo davčnemu zavezancu obresti od dneva, ko je postala odločba o odmeri dohodnine pravnomočna. Prvi odstavek 20. člena ZDavP omogoča vračilo preveč plačanega zneska dohodnine še pred dokončnostjo odločbe o odmeri dohodnine, zato davčni zavezanec praviloma prejme preveč plačani znesek takoj po izdaji in vročitvi prvostopne odločbe. Tožniku je bila izdana odločba s pravilno odmero dohodnine po več kot treh letih, vendar je to posledica dela davčnih organov, ki ne odločajo v zakonitih rokih, ne pa posledica navedene zakonske določbe. V primeru nezakonitega dela državnih organov pa ima posameznik pravico do odškodnine že po 26. členu Ustave RS.
odložitev izvršbe - pravni interes za pritožbo - dovoljenost pritožbe v upravnem postopku
Po 11. členu ZUP/86 pritožba ni dovoljena, če je z zakonom izključena oziroma, če je vložena zoper odločbo, izdano na drugi stopnji. Zato tega člena ni mogoče razlagati tako, da pravico do pritožbe navezuje na obstoj pravnega interesa pri osebi, ki je v upravnem postopku na prvi stopnji sodelovala kot stranka.
Če gre za takšno adaptacijo, po kateri bo poseg presegel primere, ki so določeni v 4. členu Navodila o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte oziroma za posege v prostor, za katere po zakonu lokacijsko dovoljenje ni potrebno (Uradni list SRS, št. 27/85), mora investitor pridobiti lokacijsko dovoljenje in sama priglasitev del ne zadošča.
Če investitor preseže dela, dovoljena z odločbo o dovolitvi priglašenih del, izreče inšpektor ukrep ustavitve gradnje do pribave spremenjene odločbe. Če investitor ne zaprosi za spremembo v določenem roku, izreče inšpektor odstranitev del po 4. odstavku 75. člena ZUN.
V primerih, ko je imetnik pravice uporabe (ki jo je obdržal po nacionalizaciji na podlagi ZNNZ) z njo s pravnim poslom razpolagal, ni podlage za denacionalizacijo.
Organ prve stopnje je vezan na zahtevek stranke in je o njem dolžan odločiti, tudi če stranka uveljavlja izredno pravno sredstvo (zahteva za spremembo pravnomočne odločbe po 2. odstavku 265. člena ZUP/86), ki ga postopkovni predpis ne določa. Tožena stranka je kršila določbe postopka, ko je sama odločila o postavljenem zahtevku, saj je stvarno pristojna odločati zgolj o pravnem sredstvu zoper odločitev o postavljenem zahtevku.
predlog za preklic naroka - sklep o zavrnitvi prošnje za preklic naroka - dokončni upravni akt - pravica do pritožbe - zavrženje tožbe
Sklep po 5. odstavku 102. člena ZUP je po svoji naravi akt poslovanja in ga ni mogoče izpodbijati pritožbo (6. odstavek 102. člen ZUP). Takšnega sklepa ni mogoče šteti kot dokončni upravni akt (1. odstavek 1. člena ZUS), ampak ga je mogoče izpodbijati šele v pritožbi proti odločbi v glavni stvari.
Zahteva postopka, tudi pri odločanju o zahtevi po 46. členu ZUstS je, da o postavljeni zahtevi odloči pristojni organ v skladu z načelom dvostopenjskega odločanja, saj je le tako lahko stranki omogočeno, da zavaruje svoje pravice in pravne koristi.
Uporabniki storitev odvoza in deponiranja komunalnih odpadkov ter zavezanci za plačilo javne službe so vsa gospodinjstva fizičnih oseb in vse pravne in druge osebe, ki imajo sedež oziroma opravljajo svojo gospodarsko dejavnost na območju občine. Vsi uporabniki postanejo zavezanci za plačilo odvoza in deponiranja odpadkov takoj, že takrat, ko pričnejo z gradnjo, in ne šele takrat, ko sklenejo pogodbo z izvajalcem.
ZUstS člen 46, 46. ZUP člen 266, 266/2, 266, 266/2.
obnova postopka
O predlogu za obnovo postopka odloča tisti organ, ki je izdal odločbo, na katero se predlog nanaša. To je tisti organ, ki je o zadevi meritorno odločal. Organ druge stopnje odloči meritorno, če v pritožbenem postopku odpravi prvostopno odločbo in s svojo odločbo sam reši stvar. Zahtevo po 46. členu Zakona o ustavnem sodišču lahko vloži vsakdo, ki so mu na podlagi odpravljenega podzakonskega predpisa nastale škodljive posledice. "Interpretativna odločba" ustavnega sodišča ni podlaga za vložitev te zahteve.
Besedilo 4. odstavka 24. člena ZBPP izključuje ugotavljanje pogojev le iz 1. in 2. odstavka 24. člena ZBPP, ne izključuje pa uporabe 12., 13. in 19. člena ZBPP.
Odškodnina za zemljišča, ki so bila podržavljena kot kmetijska ali gozdna, se določi po količnikih, predpisanih za odmero odškodnine za kmetijska in gozdna zemljišča. Za kmetijska in gozdna zemljišča, ki so bila po planih stanovanjske in komunalne graditve že opredeljena kot gradbena, ali jim je to namembnost določil predpis podržavljenja, pa se odškodnina odmerja v skladu z navodili za stavbna zemljišča. Kakšno zemljišče je bilo podržavljeno, je treba ugotoviti v vsakem posameznem primeru. Če je bilo zemljišče podržavljeno pred uveljavitvijo Uredbe o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 44/53) oziroma Zakonom o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13/56), ki sta predpisovala, da ljudski odbori z odlokom določijo zemljišča, ki se smejo uporabiti za gradbene namene, se namembnost zemljišč izkazuje z drugimi kvalificiranimi dokazi, v smislu načrtov stanovanjske in komunalne graditve.
URS člen 87. ZOFVI člen 92, 92/1, 92/3, 92/6, 94, 94/2, 105, 105/2, 105/4, 149, 149/1. ZVis člen 33. ZOsn člen 111. ZUS člen 23, 60, 60/1-1, 60/1-4. ZSZN člen 1. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive člen 1, 2, 2/1. ZOsn (1980) člen 96.
napredovanje v naziv - zakonsko določanje pravic - metode razlage predpisa
ZSZN ni mogoče interpretirati v kontekstu izobrazbenih pogojev za učitelje in posledično za napredovanje v nazive. Sklep o določitvi kadrovskih pogojev je izdal Strokovni svet Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje na podlagi Zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja, ki pa v času izdaje izpodbijane odločbe ni več veljal. Ker gre pri določbah iz poglavja XIV in a.) za specialne določbe v okviru ZOFVI, ki se nanašajo na osnovno šolo, je treba uporabiti razlagalno metodo argumentum a cohaerentia in lex posterior derogat legi priori. Edini predpis, ki je pravno relevanten glede izobrazbenih pogojev za učitelja osnovne šole, je določilo 92. člena ZOFVI v procesnem smislu in določilo 94. člena v materialnem smislu.