Čim je stranko v pritožbenem postopku zastopal pooblaščenec, je sodišče bilo dolžno in upravičeno vsa pisanja (tudi opomin za plačilo sodne takse) vročiti pooblaščencu tožene stranke.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlog - dejansko stanje
Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, pritožbeno uveljavljanega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v sporih majhne vrednosti ni mogoče uveljavljati.
ZOR člen 277, 324, 324/2, 277, 324, 324/2. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - deloma obrazložen ugovor - negativno dejstvo - dolžnikova zamuda - zamuda dolžnika - zamudne obresti
V ugovoru dolžnik navaja, da ni bil obveščen, da kar koli dolguje zavarovalnici, zato se ne čuti dolžnega plačati zakonitih zamudnih obresti. S tem smiselno zatrjuje, da ni bil obveščen o obstoju in višini upnikove terjatve, zato ni mogel priti v dolžniško zamudo in tako tudi ni nastala obveznost plačila zamudnih obresti. Ugovor, da dolžnik ni bil obveščen o obstoju in višini svoje obveznosti, pomeni zatrjevanje negativnega dejstva, ki ga dolžnik po sami naravi stvari ne more dokazati, pač pa mora upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstoji.
Dolžnik za svoje trditve o plačilu dolga banki oz. o dogovoru za obročno plačilo ni predložil nobenih dokazil, zato ugovor glede tega dela upnikovega zahtevka ni obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
huda telesna poškodba - bistveno zmanjšana prištevnost
Iz mnenja izvedenca izhaja, da je obtoženec, če je šlo pred storitvijo obravnavanega kaznivega dejanja za prepir, reagiral pretirano čustveno, da pa zaradi tega njegov "razum in volja nista bila povsem izključena in ostajata še v okviru bistveno zmanjšane zmožnosti razumeti pomen svojega dejanja in imeti v oblasti svoja ravnanja". Glede na navedeno niso sprejemljivi očitki pritožbe, da pri tem nista bili upoštevani obtoženčevi razdraženost in razburjenost pred storitvijo kaznivega dejanja ter njun vpliv na njegovo ravnanje.
vloga - nepopolna vloga - poprava nepopolne vloge - poziv na dopolnitev vloge - rok - naslov dolžnika
Upnik je (resda po poteku določenega mu instrukcijskega roka) sodišču sporočil naslov dolžnika, na katerem je bilo le-temu sodno pisanje tudi vročeno, s čimer je bil namen pozivanja upnika na dopolnitev vloge v smislu 108. čl. ZPP v celoti dosežen. Vlogo je bilo na podlagi podatkov, ki jih je sporočil upnik, možno obravnavati in jo je sodišče ne oziraje se na upnikovo prekoračitev instrukcijskega roka tudi obravnavalo. Sodišče prve stopnje bi moralo po ugotovitvi pravnomočnosti nemudoma pristopiti k opravljanju izvršbe, ne pa, da je več kot leto dni po pravnomočnosti sklepa o izvršbi zavrglo upnikov predlog za izvršbo.
Le pogodba ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki.
Iz dogovora ni mogoče vsebinsko sklepati na prodajno naročilo kot je smiselno storilo sodišče prve stopnje (primerjaj 554. člen ZOR). Iz dogovora je mogoče sklepati le, da ni bila sklenjena prodajna pogodba, niti komisijska pogodba, niti prodajno naročilo, ampak kvečjemu dogovor o trgovskem zastopanju ali pa posredovanju, kar pomeni, da se je tožena stranka zavezala za kontakte s kupcem, torej pridobiti kupca in za dostavo blaga.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 353/1-2, 353/1-3, 354, 354/2, 365, 365/2, 353, 353/1, 353/1-2, 353/1-3, 354, 354/2, 365, 365/2. ZDR člen 89, 89. ZTPDR člen 58, 58/3, 58, 58/3.
disciplinska kršitev - tatvina - kršitev delovne obveznosti na delu ali v zvezi z delom
Če delavka - trgovka stori tatvino v drugi prodajalni sicer iste trgovske mreže in zunaj delovnega časa, ne more biti odgovorna za storitev očitane hujše kršitve delovne obveznosti, ker njeno ravnanje ni bilo storjeno na delu ali v zvezi z njenim delom.
Toženec niti ne zatrjuje, da dejstev in dokazov, ki jih navaja oz.
predlaga v pritožbi, brez svoje krivde ni mogel uveljavljati pred sodiščem prve stopnje, zato sodišče druge stopnje dejanskih navedb v pritožbi kot nedovoljene pritožbene novote (496.a čl. ZPP) ni upoštevalo.
Ker je v pobot uveljavljana terjatev tožene stranke zapadla pred terjatvijo tožeče stranke, je tožnikova terjatev s pobotom ugasnila v celoti, vključno z zakonitimi zamudnimi obrestmi, s trenutkom, ko so se stekli pogoji pa pobot, to pa je bilo ob zapadlosti tožnikove terjatve, ki je nesporno zapadla dne 28.12.1995.
Pritožnikove trditve se nanašajo deloma na ugotavljanje dejanskega stanja, kar ni mogoče upoštevati glede na to, da ne uveljavlja tega pritožbenega razloga. Na ugotovljeno dejansko stanje pa je materialno pravo sodišča prve stopnje pravilno uporabilo. Ugotovilo je, da je prišlo do plačila računov z zamudo in je zaradi tega tožena stranka dolžna plačati zamudne obresti, ker so le te objektivna posledica zamude.
Le upravnik je tisti, ki lahko izterja od lastnikov objekta, ki ne plačujejo stroškov, dolžne zneske. V razmerju med lastniki in upravnikom ima slednji takšno vlogo in pooblastila, kakršno sta sklenitelja pogodbe v njej določila. Pogodba o upravljanju je po vsebini pogodba o naročilu (določila člena 749 do 770 ZOR). Tožeča stranka kot upravnik se je zavezala, da bo zagotavljala naročnikom, torej tudi toženki kot podpisnici pogodbe in lastnici stanovanja, opravljanje storitev navedenih v pogodbi, torej tudi poravnavanje stroškov lastnikov ter izterjavala vse tiste stroške, ki jih mora v skladu s 759. členom ZOR naročitelj kot lastnik povrniti prevzemniku naročila. Za pričakovane izdatke (to so lahko tudi stroški v zvezi s popravilom električne inštalacije) pa mora naročitelj dati prevzemniku naročila na njegovo zahtevo neko vsoto denarja, torej za plačilo opravljenega dela po tretjem. Gre torej za notranje razmerje med lastniki in upravnikom, urejenim s pogodbo in je upravnik po navedenem temelju legitimiran za sodno uveljavljanje stroškov.
ZPP člen 111, 111/4, 112, 112/2, 111, 111/4, 112, 112/2.
pravočasnost pritožbe - rok
Po 4. odst. 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se pritožbeni rok podaljša le, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik, ali drug dela prost dan, ki ga določa Zakon o praznikih. Tedaj se pritožbeni rok izteče s pretekom prvega prihodnjega delovnika. V obravnavanem primeru je bil zadnji dan pritožbenega roka 3.11.1999 sreda, ko je sodišče normalno poslovalo, saj ta dan ni praznik ali drug dela prost dan po Zakonu o praznikih. Iz povedanega sledi, da se zaradi praznika znotraj pritožbenega roka, slednji po določbah ZPP ne podaljša, kot to zmotno meni pritožnik.
ZOR člen 105, 340, 340/1, 340/2, 438, 438/1, 438/2, 440, 440/1, 105, 340, 340/1, 340/2, 438, 438/1, 438/2, 440, 440/1.
cesija - ugovorni razlogi
Dogovor o cesiji terjatve je za cesusa abstraktni pravni posel, saj se zaradi cesije njegov pravni položaj ne spreminja (prim. 1. odst.
440. čl. ZOR). Ugovori, ki jih je tožena stranka kot cesus upravičena uveljavljati zoper tožečo stranko kot cesionarja, se lahko nanašajo le na obstoj cedirane terjatve, na razmerje, v katerem je terjatev nastala, torej na vse tiste ugovore, ki bi jih sicer imela proti cedentu, kot tudi ugovore ničnosti cesije. Glede na povedano se pritožbene trditve tožene stranke o podlagi cesijske pogodbe (o odplačni cesiji in zato odgovornosti cedenta za obstoj terjatve, cesiji v zavarovanje tožničine terjatve iz kreditne pogodbe sklenjene med tožečo stranko kot kreditojemalcem in G. p.o. kot kreditojemalcem z dne 1.2.1994) izkažejo kot neupoštevne, saj takih ugovorov cesus zoper cesionarja ne more uveljavljati.
1. Če zaradi razveljavitve odločb delodajalca o prenehanju delovnega razmerja odpade temelj, na podlagi katerega je delodajalec delavki izplačal odpravnino kot trajno presežni delavki, je delavka dolžna to odpravnino vrniti delodajalcu.
Zamudne obresti je v primeru neupravičene pridobitve dolžan plačati le nepošteni pridobitelj (214. čl. ZOR). Delavka je postala nepošteni pridobitelj z dnem, ko ji je bila vročena odločba pritožbenega sodišča, s katero je bila pravnomočno razveljavljena odločba o prenehanju delovnega razmerja.
2. Za zakonitost odločitve delodajalca o znižanju plače delavcem v poslovni enoti za 20 % po 2. odst. 16. čl.
Kolektivne pogodbe za gostinstvo in turizem - Uradni list RS, št. 2/91, mora biti v sklepu o znižanju osnovnega osebnega dohodka opredeljen rok trajanja za izplačilo nižjih osebnih dohodkov, po tem roku pa mora poslovodni organ ponovno preveriti izpolnjevanje pogojev za izplačevanje znižanih osebnih dohodkov, skupaj s sindikati in o razlogih obvestiti delavce.
Ne zadošča ugotovitev, da fizični napor ni povzročil astme, ampak je potrebno ugotoviti tudi, ali je fizični napor sprožil manifestacijo / izbruh astme. Za obstoj odškodninske odgovornosti tožene stranke je pomembno, ali obstaja verjetnost, da tožnikova bolezen (astma) v primeru, da ne bi bil izpostavljen posebnemu telesnemu naporu (urjenje v vojski ob polni obremenitvi s plinsko masko), ne bi izbruhnila ali pa vsaj, da bi izbruhnila kasneje.
ustavitev izvršbe - nenavzočnost upnika - neuspela dražba - novo izvršilno sredstvo
Sodišče ni moglo ustaviti izvršbe kljub temu, da zarubljenih premičnih stvari niti na drugi dražbi ni bilo mogoče prodati, ker je upnik predlagal drugo sredstvo oz. predmet izvršbe.
Pritožbene navedbe o tem, zakaj tožeča stranka ne odobri podaljšanja pogodbe, ne sodijo v področje pravno odločilnih dejstev za odločitev v tej zadevi.