ZPP člen 304, 354, 354/2, 354/2-7, 304, 354, 354/2, 354/2-7.
dokaz - izvajanje dokazov - glavna obravnava - odpoved - obrestna mera
Sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na podatke o višini obrestne mere, ki jih je že po koncu glavne obravnave pribavilo od Banke X d.d. Y. Ugotavljanje podatkov o višini obrestne mere, ki ni predpisana z zakonom (kot pri zakonskih zamudnih obrestih), predstavlja ugotavljanje dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje je tako izpodbijano odločbo oprlo na dokaz, ki ga je pribavilo po koncu glavne obravnave, iz podatkov v spisu pa ni razvidno, da bi se stranki odpovedali obravnavanju tega dokaza.
ZIP člen 18, 18/1, 35, 35/2, 36, 36/1, 55a, 55a/2, 18, 18/1, 35, 35/2, 36, 36/1, 55a, 55a/2.
sklep o izvršbi - pravnomočnost - potrdilo o izvršljivosti
Potrdilo o izvršljivost izda sodišče, ki je odločalo o terjatvi, na predlog zainteresirane stranke zaradi uveljavljanja njenih pravic v izvršilnem postopku. S takim predlogom prvostopno sodišče ni razpolagalo. Za izdajo izpodbijanega sklepa v delu, v katerem je izvršilno sodišče ugotovilo delno pravnomočnost sklepa o izvršbi, ima pa funkcijo potrdila o izvršljivosti, tako prvostopno sodišče ni imelo podlage niti v spisovnem gradivu, niti v določilih ZIP.
O podlagi obogatitvenega zahtevka bi bilo tako moč (posredno) sklepati (le) na podlagi ugotovitev revizijskega poročila o ugotovljenem oškodovanju družbenega premoženja (ob smiselni uporabi 247. čl. ZZD), do katerega naj bi prišlo zaradi prevzema dela tehnično komercialnih funkcij, poslovnih funkcij in učinkov.
Revizijski postopek tedaj ni bil namenjen preverjanju, ali je podan utemeljeni sum, da je prišlo do oškodovanja družbenega premoženja, temveč (med drugim) strokovnemu ugotavljanju (ocenjevanju) obstoja in višine tega oškodovanja. Le takšni ugotovitvi je tudi moč pripisati dokazno moč iz 2. odst. 230. čl. ZPP/77. V konkretnem primeru pa je pooblaščeni delavec, potem ko je revizijski postopek opravil, podal oceno, da je podan (le) utemeljeni sum oz. domneva, da je prišlo do oškodovanja družbenega premoženja v vtoževani višini.
Lastnik lahko zahteva s tožbo, naj mu posestnik vrne individualno določeno stvar, pri tem mora lastnik dokazati lastninsko pravico na stvareh, katerih vrnitev zahteva in da so stvari v dejanski oblasti toženca.
Po ZTLR je lahko posest posredna ali neposredna (1. in 2. odst. 70. člena ZTLR), obe vrsti posesti pa uživata posestno varstvo po 75. členu ZTLR. Glede na zatrjevanja toženca je mogoče zaključiti, da so bili v posesti spornih nepremičnin tožeča stranka kot posredni posestnik, najemnik nepremičnin kot neposredni posestnik, prav tako pa tudi toženec kot soposestnik. Skladno z določbo 80. člena ZTLR tudi soposestnik uživa varstvo po 75. členu ZTLR in sicer tako v razmerju do tretjih oseb kot tudi v medsebojnih razmerjih z drugimi soposestniki, če kateri od njih drugemu onemogoča dotedanji način izvrševanja dejanske oblasti nad stvarjo.
posest - motenje posesti - postopek v pravdah zaradi motenja posesti - zadnje stanje posesti
Sodišče pri presoji vprašanja ali je motenje nastalo upošteva le zadnje stanje posesti in nastalo motenje, medtem ko za presojo tega vprašanja pravica do posesti, pravni naslov posesti in pa dobrovernost posestnika nista pomembna in jih sodišče ne upošteva (78. člen ZTLR). Medtem, ko je tožnici posest spornih nepremičnin uspelo dokazati, pa je tožencu uspelo dokazati le, da je lastnik spornih nepremičnin, kar pa kot že rečeno, za presojo vprašanja motenja posesti ni bistveno oziroma ni pravno upoštevno.
Za spore iz najemnega in zakupnega razmerja je pristojno okrajno sodišče, četudi gre za nasprotno tožbo katere zahtevek je sicer v zvezi s tožbenimi zahtevkom, ki ga obravnava okrožno sodišče.
Ker tožeča stranka ni dokazala, da je postala stvarna služnost nepotrebna za uporabo gospodujoče stvari, niti ne, da je prenehal razlog, zaradi katerega je bila ustanovljena, saj se razmere, ki bi bile upoštevne niso v ničemer spremenile, ni pogojev za ukinitev služnosti.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim je bilo ugodeno ugovoru zoper sklep o izvršbi in ga razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba, ker je s svojim ugovorom v celoti uspel.
V skladu z 2. odstavkom 17. člena ZPP se pristojnost presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana. Ker iz navedb v tožbi po oceni sodišča druge stopnje zaenkrat ni razvidno, da bi šlo za individualni delovni spor, je odločitev okrajnega sodišča, da ni stvarno pristojno za razsojo zadeve, preuranjena.
ZOR člen 478, 478/1, 478/1-1, 478, 478/1, 478/1-1.
prodaja - stvarna napaka - skrita napaka - razdrtje pogodbe - odpoved pravici - odgovornost za škodo od nevarne stvari
Prodajalec odgovarja za stvarne napake (če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno normalno rabo ali za promet), ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prešla na kupca, ne glede na to, ali mu je bilo to znano ali ne.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor
Z navedbo, da je reklamiral (tj. ugovarjal) vtoževana računa zaradi škode pri poslovanju, nastale zaradi zamude upnika pri dobavi blaga, je dolžnik ugovarjal terjatvi upnika; ker je obenem za to navedbo priložil dokaz (reklamacijo), kot je potrebno po 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ je ugovor šteti za obrazložen; o tem ali so te ugovorne navedbe utemeljene ali ne oziroma o utemeljenosti upnikove terjatve, pa bo odločalo pristojno sodišče v pravdnem postopku.
Ker je posest dejanska oblast nad stvarjo, je mogoče govoriti o motenju posesti le, če zaradi motitvenega dejanja dejanska oblast dotedanjega posestnika na stvari popolnoma preneha (odvzem posesti) ali če je njegova dejanska oblast v kakšnem pogledu ali delu omejena, a ne povsem izključena, z dejansko oblastjo nekoga drugega (motenje posesti v ožjem smislu).
Zakon o nepravdnem postopku niti kakšen drug zakon v postopku sodnega depozita državnemu tožilstvu (kot državnemu organu) ne daje legitimacije za udeležbo v postopku, zato le to ni sposobno biti udeleženec tega postopka.
Dolžnik svojih ugovornih trditev, da mu upnik pošilja previsoke račune za vodo, ki ne ustrezajo dejanski porabi vode, zaradi česar je pri upniku večkrat urgiral, ni z ničemer dokazoval. Kadar namreč dolžnik navaja taka dejstva, da zanje nosi dokazno breme sam, mora po 2. odst. 53. čl. ZIZ predložiti dokaze, sicer se po citiranem določilu ugovor šteje kot neutemeljen.