izvajanje brezplačne pravne pomoči - odmera nagrade in stroškov odvetnika - napotnica - priglašeni stroški
Iz sodne prakse izhaja, da mora obrazložena vloga, da se šteje za takšno, doseči določen standard zahtevnosti in obrazloženosti, da torej obravnava bolj zapleteno dejansko stanje ali zahtevna pravna vprašanja. V skladu z določbami sedmega poglavja ZPP obsegajo vloge zlasti izjave volje in izjave vednosti.
Namena imetnika dovoljenja za promet z zdravili ni mogoče utemeljiti na splošnih določbah prej citiranih predpisov, ampak je treba o tem, ali je imetnik dovoljenja za promet z zdravilom ravnal z namenom oglaševanja, odločiti s konkretnim preizkusom vseh upoštevnih okoliščin obravnavanega primera. V postopku, ki se uvede po uradni dolžnosti, pa nosi dokazno breme organ, ki vodi postopek. Organ nosi skrb in odgovornost za uspeh dokazovanja in zato ne more dokaznega bremena prevaliti na stranko.
sklep o dovolitvi izvršbe - kasnejša odprava, razveljavitev oziroma sprememba izvršilnega naslova - zavrženje prošnje - pravni interes za tožbo
Po izdaji izpodbijanega sklepa je Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Ljubljana, s sklepom št. 06122-1847/2017-425 z dne 17. 8. 2022 ustavil upravno izvršbo 2. točke izreka inšpekcijske odločbe št. 06122-1847/2017-305 z dne 25. 9. 2020, ki je bila dovoljena z izpodbijanim sklepom. V obrazložitvi navaja, da je tako ravnal zato, ker je bil izvršilni naslov (inšpekcijska odločba št. 06122-1847/2017-305 z dne 25. 9. 2020) s pravnomočno sodbo tega sodišča I U 1867/2020 z dne 16. 6. 2022 odpravljena.
Navedeno pomeni, da je bil izvršilni postopek, ki se je začel z izpodbijanim sklepom št. 06122-1847/2017-398 z dne 12. 10. 2021, z navedenim sklepom z dne 17. 8. 2022 ustavljen. Izvršilnega postopka, v katerem bi prvostopenjski organ lahko ponovno odločal o izpodbijanem delu sklepa o dovolitvi izvršbe, torej ni več. To posledično pomeni, da se pravni položaj tožnice z odpravo izpodbijanega dela sklepa št. 06122-1847/2017-398 z dne 12. 10. 2021 že pojmovno ne more več izboljšati in da tožnica zato očitno nima pravovarstvene potrebe, ki jo zasleduje s tožbo.
varstvo ustavnih pravic - zadržanje sredstev - državna pomoč - finančna sredstva
Sodišče pritrjuje tožeči stranki, da je bilo ravnanje – zadržanja izplačil, izvedeno kot oblastno, enostransko ravnanje in brez pravne podlage saj se je z njim poseglo v (oz. odvzelo) že pridobljeno pravico do izplačil finančne državne pomoči brez ustreznega pravnega akta in postopka, ki bi stranki omogočil ustrezno pravno varstvo, še pred dokončnostjo odločitve. Odvzem (brez pravne podlage) teh pričakovanih, odobrenih izplačil, pa za tožečo stranko predstavlja premoženjsko škodo.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - odprava odločbe - obrazložitev odločbe
Pravni učinek odprave je torej vselej retroaktiven in deluje nazaj od dneva, s katerim je pravno učinkovala odpravljena odločba. S tem, ko je v obravnavani zadevi drugostopenjski organ odpravil prvotno odmerno odločbo v delu, ki se nanaša na predmetna stavbna zemljišča, se je zadeva v tem delu vrnila v stanje pred izdajo omenjene odločbe, to je v stanje, ko v tem delu o pravici oziroma obveznosti v upravnem postopku še ni bilo odločeno.
pacientove pravice - kršitev pacientovih pravic - subsidiarna uporaba določb zup - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge
Sodišče zaključku tožene stranke, da je tožničina vloga nejasna, po vsebini pritrjuje, vendar pa ugotavlja, da tožena stranka tožnici ni dala možnosti za popravo oziroma pojasnitev vloge za drugo obravnavo na način, kot to zahteva ZPacP. Tožena stranka bi namreč morala tožnico pisno seznaniti s pomanjkljivostmi njene vloge ter od nje zahtevati, da vlogo v roku osmih dni popravi.
javno naročanje - oddaja javnega naročila - postopek oddaje javnega naročila - ugotavljanje sposobnosti za izvedbo javnega naročila - priznanje sposobnosti za izvedbo javnega naročila - razpisna dokumentacija
Naročnik je v točki 3.2j) Navodil zahteval obstoj (pisnega) mednarodnega sporazuma, ki zagotavlja vzajemen dostop do trga javnih naročil gradenj. To pomeni, da je zahteval obstoj pravne in ne dejanske vzajemnosti.
Pri spornem plačilu ne gre za plačilo imetnika ODRF v zameno za rabo radijske frekvence, saj je to plačilo urejal osmi odstavek 60. člena ZEKom-1, ampak gre za plačilo oziroma pristojbino, ki je bila po ZEKom-1 namenjena za delovanje agencije.
Pristojbina iz prvega odstavka 60. člena ZEKom-1 po vsebini ustreza upravni pristojbini iz 12. člena Direktive o odobritvi (oziroma člena 16 Direktive EECC), pristojbina iz osmega odstavka 60. člena ZEKom-1 pa pristojbini za pravice uporabe in za pravice do vgradnje naprav iz 13. člena Direktive o odobritvi (oziroma člen 42 Direktive EECC).
Sorazmernost pokrivanja stroškov za delovanjem agencije, tj. za zagotavljanje njenih storitev v zvezi z izdajanjem ODRF, upravljanjem frekvenčnega spektra in nadzorom nad izvajanjem dodeljenih pravic, ni v neposredni povezavi s tem, v katerem obsegu posamezni operaterji uporabljajo oziroma ne uporabljajo dodeljene ODRF oziroma ali so pri tem moteni.
Upravni organ (pri čemer iz uvoda odločbe izhaja, da je odločbo sprejel/a: Občina Lenart, Župan Občine Lenart, Občinska uprava - torej prvostopenjski in drugostopenjski organ, kar je po oceni sodišča očitna pomota glede na podpis odločbe s strani župana) ni bil stvarno pristojen za izdajo odločbe po nadzorstveni pravici. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka (1. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Za odločitev v zvezi s tem izrednim pravnim sredstvom ima v tem primeru pristojnost Ministrstvo za naravne vire in prostor kot ministrstvo, v katerega delovno področje sodi zadeva po vsebini. Že iz tega razloga je odločba nezakonita in jo je treba v celoti odpraviti.
ZUreP-2 člen 192, 192/,2, 193, 194, 194/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
razlastitev - javna korist - test sorazmernosti - neobrazložena odločba
Iz izpodbijane odločbe, niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja, v čem naj bi bila izkazana realna, konkretna in določna javna korist za gradnjo nogometnega igrišča na območju, ki zajema tudi tožničino nepremičnino. Upravni organ namreč povsem posplošeno navaja naraščajoče potrebe po gradnji nogometne športne infrastrukture, češ da število igralcev nogometa narašča in da primanjkuje kapacitet za zagotovitev izvajanja letnega programa športa za nogometne klube v ... Navedenih ugotovitev v ničemer ne konkretizira, saj ne navede nobenih podatkov, ki bi te ugotovitve podpirali in utemeljevali, temveč se zgolj na povzet posplošen način sklicuje na navedbe stranke z interesom. Na podlagi tako splošnih navedb pa obstoja konkretne javne koristi, ki bi utemeljevala poseg v tožničino lastninsko pravico, ni mogoče preizkusiti.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi gre za situacijo iz pete alineje 8. člena ZBPP. Tožnik je namreč zaprosil za BPP za pravno svetovanje in zastopanje za sestavo in vložitev pritožbe na Vrhovno sodišče Republike Slovenije in ustavne pritožbe zoper tri sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije zaradi dodelitve BPP ter za sestavo in vložitev ustavne pritožbe zoper en sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, s katerim je bila zavržena njegova pritožba zoper sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije, s katerim je bila zavržena njegova pritožba zoper sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije zaradi dodelitve BPP. V vseh teh primerih je torej tožnik prosil za dodelitev BPP za sestavo in vložitev (rednih in izrednih) pravnih sredstev (to je pritožb in ustavnih pritožb) zoper odločitve v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbe
Ob tem, ko so v listinah, ki so sestavni del prijave, navedene različne vrednosti povečanja dodane vrednosti, se je toženka v svoji obrazložitvi sklicevala zgolj na podatke v listini "Finančna priloga k poslovnemu načrtu za leto 2021", iz katere izhajajo manj ugodni podatki za tožnika, in zaključila, da povečanje dodane vrednosti na zaposlenega znaša 3,35 %. Pri tem ni pojasnila, iz katerih razlogov ni upoštevala listin, v katerih je navedena dodana vrednost na zaposlenega višja (7,06 %).
ZVO-1 člen 20, 157, 157/1, 157/1-1. ZUP člen 9. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 36.
ukrep inšpektorja za okolje - ravnanje s komunalnimi odpadki - komunalni odpadki - odpadna embalaža - inšpekcijski ogled - pravica stranke do izjave - odgovornost proizvajalca
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja, ali gre pri vseh zbranih količinah komunalne odpadne embalaže pri izvajalcu gospodarske javne službe za komunalno odpadno embalažo, za katero velja skupno izpolnjevanje obveznosti iz naslova proizvajalčeve razširjene odgovornosti. Oobrazložitev izpodbijane odločbe tako pomanjkljiva, da ni mogoče preizkusiti, ali so količine odpadne embalaže, za katero velja skupno izpolnjevanje obveznosti PRO, in količine, ki bi jih v tem obdobju moral prevzeti tožnik, pravilno ugotovljene.
ZIKS-1 člen 8, 8/1, 8/3, 81, 81/2. ZUP člen 9, 9/3.
izvrševanje kazni zapora - premestitev obsojenca - premestitev v prostore s strožjim režimom - prestajanje kazni v odprtem ali polodprtem zavodu ali oddelku - zloraba svobodnejšega režima - skrajšani postopek ali posebni ugotovitveni postopek - pravica do izjave
Ob ustavnoskladni razlagi tretji odstavek 8. člena ZIKS-1, ki kot lex specialis določa, da organ odloča v skrajšanem postopku brez zaslišanja strank, ureja le razširjeno procesno možnost organa, da odloči v skrajšanem ugotovitvenem postopku, vendar ji ne prepoveduje izvedbe posebnega ugotovitvenega postopka in zaslišanja stranke. Skladno s tem mora organ izpeljati posebni ugotovitveni postopek po ZUP in obsojenca v zvezi z ugotovljenimi dejstvi zaslišati, če bi v okviru skrajšanega ugotovitvenega postopka opustitev načela zaslišanja stranke privedla do nedopustnega posega v ustavno zagotovljeno pravico iz 22. člena Ustave RS. Stranki se namreč mora omogočiti, da se seznani z vsem dokaznim gradivom, na katerem temelji odločitev organa, in da se o tem izjavi, če bi odločitev lahko negativno vplivala na njen pravni položaj.
mednarodna zaščita - pravni interes - samovoljna zapustitev azilnega doma
Tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Tožnik je namreč 19. 7. 2023 samovoljno, ne oziraje se na povzete zakonske zahteve, zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil vse do 19. 2. 2024. Ker tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, česar tožnikov pooblaščenec niti ne zatrjuje, po presoji sodišča ne izkazuje pravnega interesa za ta upravni spor.
ZUS-1 člen 5, 5/3, 28. ZUP člen 153, 153/3, 222, 222/3.
molk organa - uveljavljanje ničnosti - rok za izdajo odločbe - sklep o prekinitvi postopka
Sodišče v zvezi s sklepom o prekinitvi postopka z dne 12. 4. 2018 ugotavlja, da je rok za izdajo odločbe potekel še preden je drugostopenjski organ izdal omenjeni sklep o prekinitvi. Molk organa je tako nastopil ne glede na določbe tretjega odstavka 153. člena ZUP z vezi s tretjim odstavkom 222. člena ZUP. Navedeno še toliko bolj velja v okoliščinah, (i) ko je tožnica sklep o prekinitvi postopka prejela po tem, ko je vložila tožbo zaradi molka, pri čemer tožnica tudi sicer ne bi mogla vložiti samostojne tožbe zoper sklep o prekinitvi postopka, in (ii) ker je tožba zaradi molka organa možna tudi, če organ v treh letih od začetka postopka ni izdal dokončnega upravnega akta, postopek pa ni bil ustavljen (tretji odstavek 28. člena ZUS-1), kar je dejansko stanje tudi v času odločanja v obravnavanem upravnem sporu.
prisilna izterjava davčnega dolga - instrukcijski rok - izrek odločbe - pravna podlaga
V zakonskih določbah ni videti podlage za odločitev o "neuvedbi" postopka davčne izvršbe in s tem za sklep, ki bi lahko nadomestil že izdani sklep o izvršbi. Zakonska podlaga za tovrstno ukrepanje tudi ni razvidna iz obrazložitve sklepa. Tožena stranka sicer v svojih razlogih navaja, da opisani način odločitve izhaja iz določb ZDavP-2, ne pove pa, kako in katerih. Sodišče zato razlogom davčnih organov ni moglo slediti, temveč je sledilo navedbam tožeče stranke o umanjkanju pravne podlage za izpodbijani sklep ter ga v posledici, iz razloga bistvene kršitve določb postopka, odpravilo in zadevo vrnilo davčnemu organu prve stopnje, da v zadevi ponovno odloči.
brezplačna pravna pomoč - ustavitev postopka - stroški postopka
Sodišče je z dopisom tožečo stranko pozvalo, naj mu v skladu z drugim odstavkom 39. člena ZUS-1 v postavljenem roku sporoči, ali je z novim sklepom zadovoljna oziroma ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi oziroma ali jo razširja tudi na nov upravni akt. V dopisu je sodišče tožečo stranko tudi opozorilo, da bo predmetni postopek s sklepom ustavilo na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1, če v danem roku ne bo izjavila ničesar.
ZBPP člen 13, 14, 14/1, 14/3. ZUPJS člen 13, 17, 18.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - finančni pogoj - dohodek prosilca - navajanje novih dejstev in dokazov
Pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca se ne upošteva premoženje, s katerim prosilec in njegova družina ne morejo razpolagati, če izkažejo, da te nezmožnosti niso zakrivili po lastni volji, kar pa se lahko uporabi tudi za primere nezmožnosti razpolaganja z določenim delom dohodka.
Tožnik ni pravočasno, torej že tekom upravnega postopka prerekal višino izračuna, prav tako ni navajal, da je v postopku osebnega stečaja zaradi prezadolženosti in ni zatrjeval razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da stečaja in s tem nezmožnosti razpolaganja z delom dohodka ni zakrivil po lastni volji, zato tudi po presoji sodišča okoliščine, ki bi utemeljevale uporabo tretjega odstavka 14. člena ZBPP, niso izkazane.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški - sistemske pomanjkljivosti
V obravnavani zadevi ni sporno, da bo tožnik v primeru vrnitve na Hrvaško v okviru dublinskega postopka obravnavan kot prosilec za mednarodno zaščito in ne kot tujec.
Po presoji sodišča za ugotavljanje ovir za predajo Republiki Hrvaški na podlagi Uredbe Dublin III bistvenega pomena to, kako ravnajo hrvaški organi z osebami, ki imajo status prosilcev za mednarodno zaščito. Pravilna je ugotovitev toženke, da tožnik sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ni dokazal.