ureditev premoženjskopravnih razmerij med občinami - izločitev dela občine - ugotovitev premoženja občine
Izpodbijani upravni akt je ugotovitveni enostranski akt, s katerim občina, ki ni uspela skleniti sporazuma, ugotovi obseg svojega premoženja. Narava takšnega akta nalaga, da se na sporni trenutek 31. 12. 2006 ugotovi obseg premoženja, zaradi ureditve prihodnjih razmerij do nasprotne stranke in tretjih. Tožena stranka pa je v nekaterih točkah presegla ureditev. Za ureditev razmerij, nastalih po navedenem datumu, obstajajo drugi mehanizmi. Zato je sodišče s sodbo poseglo tudi v te odločitve, ker enostranska ureditev pričakovanega premoženja ne more biti predmet ugotovitvenega sklepa po 51. členu ZLS.
Upravni organ je v izpodbijani delni odločbi navedel, da bo o zahtevku o manjvrednosti predmetnih zemljišč odločeno z dopolnilno odločbo, zato tožnik nima pravnega interesa za sodno varstvo s tožbo zoper izpodbijani upravni akt.
zemljiški kataster - ureditev meje - postopek evidentiranja meje - spor o poteku meje
Meja med parcelo št. 50/2 k.o. ..., ki je v lasti tožnikov in 56/1 je tudi po izvedeni ustni obravnavi ostala sporna. Prvostopenjski upravni organ je zato v skladu z določbo 29. člena ZENDMPE pisno pozval tožnika, da v 30 dneh sprožita sodni postopek ureditve meje in o tem obvestita prvostopni organ ter mu priložita potrdilo o sprožitvi le-tega. Pravilno sta bila tudi opozorjena na posledice, ki sledijo, v kolikor sodnega postopka ne bosta sprožila.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - odmik objekta od parcelne meje - soglasje sosedov
Ker je po določbi 17. člena PUP za gradnjo, ki je od sosednje parcelne meje oddaljena manj kot 3 metre, potrebno soglasje lastnika sosednje parcele, tožeči stranki nista izpolnili pogoja, ki mora biti izpolnjen za izdajo gradbenega dovoljenja.
zastaranje - dohodnina - vračilo preveč plačanega davka - pripoznava zastaranega dolga - preplačilo dohodnine
Ker tožnica od davčnega urada pred potekom predpisanega zastaralnega roka ni zahtevala izvršitve preplačila oz. vračila zneska, ki je bil kot preplačilo dohodnine določen v odmerni odločbi, tožena stranka ni imela podlage, da bi njeni zahtevi z dne 20.1.2009 ugodila.
Za izrek inšpekcijskega ukrepa v konkretni zadevi je bistveno, ali je sporna gradnja skladna z izdanim dovoljenjem ali ne, potek časa od zaključka gradnje pa ne more vplivati na njeno legalnost. Cilj inšpekcijskega ukrepanja je namreč vzpostavitev zakonitega stanja, kakršno je bilo pred nedovoljenim posegom v prostor oziroma pridobitev gradbenega dovoljenja, s katerim se bo nezakonito stanje saniralo.
CZ člen 158, 158/2. Uredba za izvajanje carinskega zakona člen 508.
carina - povračilo plačanega carinskega dolga - obresti za plačan carinski dolg - ustavitev postopka zaradi zastaranja
Zmotno je stališče tožnika, da odprava odločbe v zvezi s pravnimi sredstvi že sama po sebi izkazuje, da je šlo pri ravnanju carinskega organa za veliko malomarnost. Brez pravne podlage pa je tudi tožbeni očitek, da bi mu morale biti v postopku vračila carinskega dolga zamudne obresti vrnjene tudi iz naslova neupravičene obogatitve. V določbah CZ carinski organ namreč ni imel podlage, da bi v upravnem postopku odločal o zahtevku za plačilo obresti iz naslova neupravičene obogatitve, to je o civilno pravnem zahtevku, za katerega je stvarno pristojno sodišče.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-6. Javni razpis za izbor operacij v športno-rekreacijsko infrastrukturo-III točka 4.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - ocena strokovne komisije - diskriminatoren kriterij - razumen kriterij - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - vmesni sklep - zavrženje tožbe - pravni interes
Po mnenju sodišča je kriterij vadbene površine in dosedanjega financiranja na prebivalca razumen. Razumen pa je tudi v javnem razpisu določen kriterij za dodelitev točk, upoštevaje vadbene površine na prebivalca v regiji. Tako postavljen kriterij daje prednost regijam, ki so do sedaj prejele manj sredstev iz državnega proračuna, zato tudi ta kriterij ni diskriminatoren.
Sodišče ugotavlja, da tožeča stranka v tem upravnem sporu izpodbija sklep, s katerim je minister le potrdil rezultat ocenjevanja prispelih vlog na javni razpis.
Glede na to, da tožeča stranka ni bila izbrana, ker ne dosega vstopnih kriterijev, pa si tudi v primeru, da bi bila izpodbijana odločba, s katero je bilo ugodeno prijavi druge prijaviteljice, odpravljena, svojega položaja ne bi mogla izboljšati , zato ne izkazuje pravnega interesa za vodenje postopka zoper v točki 3. izreka navedena izpodbijana sklepa.
dohodnina - zmanjšanje davčne osnove - dohodek iz dejavnosti - plačani prispevki za socialno varnost - izravnava izgub - horizontalna izravnava izgub
V 102. členu ZDoh-1 je sprejet koncept horizontalne izravnave izgub, kar pomeni, da lahko pride do izravnave le v okviru posamezne vrste dohodka. Zato davčni organ v določbah ZDoh-1 ni imel podlage za uporabo tistih določb, s katerimi je določeno znižanje davčne osnove za zavezance od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, s katerimi tožnik utemeljuje pravico do znižanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti.
ZUP člen 213, 213/1, 213/6, 237, 237/2, 237/2-7, 248, 248/1, 251, 251/1, 251/2. ZDIJZ člen 27, 27/3, 27/4. ZInfP člen 2.
izrek odločbe drugostopnega organa - odprava prvostopnega upravnega akta - bistvena kršitev pravil postopka - dostop do informacij javnega značaja
V izreku se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. V konkretnem primeru se je tožena stranka pri odločitvi oprla na 25. člen ZUP, pri tem pa je v izreku izpodbijane odločbe izostala navedba glede obligatorne odločitve o odpravi prvostopnega upravnega akta. V tolikšni meri pomanjkljivo oblikovan izrek onemogoča preizkus izpodbijane odločbe.
Tožnika niti v upravnem postopku niti v tožbi ne navajata nobenih konkretnih ugovorov, s katerimi bi izpodbijala ugotovljena dejstva, na katerih temelji izrečeni inšpekcijski ukrep. Iz podatkov upravnih spisov namreč izhaja, da tožnika za stanovanjski objekt, za katerega je nedvomno treba pridobiti gradbeno dovoljenje, slednjega nista pridobila.
ZGO-1 pred novelo ZGO-1B ni predvideval možnosti podaljšanja poskusnega obratovanja. Po 3. alinei 1. odstavka 96. člena tega zakona je pristojni upravni organ odredil poskusno obratovanje za obdobje, določeno s programom prvih meritev. Zakon je torej čas poskusnega obratovanja povsem nedvoumno vezal na obdobje, določeno v eni od listin, ki jih je bilo treba priložiti zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja (6. odstavek 89. člena ZGO-1). Poskusno obratovanje je torej lahko trajalo le toliko časa, kot je bilo vnaprej določeno v programu poskusnih meritev, kakršno koli podaljševanje pa bi bilo v nasprotju z izrecno zakonsko določbo.
Tožbene navedbe o neustreznosti oz. nepopolnosti projektne dokumentacije in o neskladnosti nameravane gradnje s prostorskimi akti je sodišče v tem upravnem sporu lahko obravnavalo le v toliko, kolikor se izrecno nanašajo na zaščito pravnih koristi tožečih strank.
Oba upravna organa sta izrecno ugotovila, da po projektni dokumentaciji niso predvidena dela ali objekti, ki bi onemogočili ali bistveno otežili dostop in dovoz do objektov v lasti tožečih strank. Ker je tudi po naknadno predloženi sodbi vsebina pravice tožečih strank prav to, namreč hoja in vožnja, je tožena stranka dejansko po vsebini preizkusila zatrjevani poseg v to pravico in ugotovila, da do njega ne bo prišlo.
priglasitev del - pogoji za dovolitev priglašenih del - pomožni objekt - letna kuhinja
Ob ugotovitvi, da Odlok dopušča gradnjo pomožnih objektov na tem območju v skladu z Odlokom o pomožnih objektih, ter da sta shramba v velikosti 6 m2 ter letna kuhinja v velikosti 14 m2, izdelani v skladu s pogoji, ki jih predpisuje zadnje navedeni odlok, je bil prvostopni postopek pravilno zaključen z izdajo pozitivne odločbe stranki z interesom in dovoljenjem za nameravano gradnjo.
Tožena stranka sama določa dokazne standarde, po katerih šteje, da neka navedba ustreza resničnemu dejanskemu stanju. Bistveno je, da je ta dokazni standard za vse prijavitelje enak. Tudi že v samem besedilu javnega razpisa je navedeno, da je vložena prijava z izjavami zavezujoča. Za podelitev koncesije zadostujejo priložene izjave o izpolnjevanju pogojev, če pa se izkaže, da katera izmed organizacij pogojev ne bo izpolnjevala, je mogoče koncesijo tudi odvzeti.
Tožnik z vlogo predlaga odpis globe, ki mu je bila izrečena s plačilnim nalogom na podlagi ZP-1. Za odločanje o odpisu tovrstnih obveznosti v določbah ZDavP-2 ni podlage, zato je bila vloga pravilno zavržena.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - domneva o pridobitvi uporabnega dovoljenja po samem zakonu
Upravna organa sta imela v izvedenem ugotovitvenem postopku dovolj podlage za zaključek, da predmetni objekt ni bil zgrajen pred 31.12.1967, saj se je v tem obdobju z gradnjo šele pričelo.
Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov člen 10, 10-1.
inšpekcijski ukrep - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - zemeljski izkop - priprava zemeljskega izkopa zaradi njegove ponovne uporabe - okoljevarstveno dovoljenje
Upravni organ bi moral v postopku presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za ponovno uporabo zemeljskega izkopa, za katerega okoljevarstveno soglasje ni potrebno.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - predložitev napotnice - rok za predložitev napotnice
Prosilki je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena le v obsegu sestave in vložitve pritožbe zoper sklep z dne 12. 3. 2010. Zato je tožena stranka pravilno presodila, da je bila storitev opravljena z vložitvijo pritožbe dne 23.3.2010, rok za predložitev napotnice pa je tako pričel teči 24.3.2010. Le v primeru, če bi bila upravičenka upravičena do brezplačne pravne pomoči za celoten pritožbeni postopek, bi bil postopek zaključen z vročitvijo sodbe upravičenki.