upravni spor - pravočasnost tožbe - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba, s katero je bil postopek tudi končan, je bila tožeči stranki vročena dne 1. 12. 2010, kar izhaja iz vročilnice k tej odločbi. Iz poštne oznake na ovojnici, v kateri je tožba prispela k sodišču, izhaja, da je tožeča stranka tožbo oddala priporočeno na pošto šele 6. 1. 2011, torej po poteku roka iz 28. člena ZUS-1, zato je bilo treba takšno tožbo zavreči kot prepozno.
ureditev premoženjskopravnih razmerij med občinami - izločitev dela občine - ugotovitev premoženja občine
Izpodbijani upravni akt je ugotovitveni enostranski akt, s katerim občina, ki ni uspela skleniti sporazuma, ugotovi obseg svojega premoženja. Narava takšnega akta nalaga, da se na sporni trenutek 31. 12. 2006 ugotovi obseg premoženja, zaradi ureditve prihodnjih razmerij do nasprotne stranke in tretjih. Tožena stranka pa je v nekaterih točkah presegla ureditev. Za ureditev razmerij, nastalih po navedenem datumu, obstajajo drugi mehanizmi. Zato je sodišče s sodbo poseglo tudi v te odločitve, ker enostranska ureditev pričakovanega premoženja ne more biti predmet ugotovitvenega sklepa po 51. členu ZLS.
brezplačna pravna pomoč - plačilo nagrade in stroškov odvetniku - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice - zavrženje predloga
V primeru plačila stroškov izvedencu, gre za obliko pravne pomoči kot oprostitev plačila stroškov v postopku pred sodiščem, zato je rok za vračilo napotnice pričel teči najkasneje na dan vročitve drugega sklepa odvetniški družbi, to je dne 27. 5. 2010. Ker je bila napotnica vrnjena dne 8. 7. 2010, je organ za BPP pravilno uporabil določbo 5. odstavka 40. člena ZBPP in ugotovil, da je vrnjena prepozno in na podlagi 1. odstavka 129. člena ZUP predlog za izplačilo nagrade in stroškov zavrgel.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-6. Javni razpis za izbor operacij v športno-rekreacijsko infrastrukturo-III točka 4.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - ocena strokovne komisije - diskriminatoren kriterij - razumen kriterij - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - vmesni sklep - zavrženje tožbe - pravni interes
Po mnenju sodišča je kriterij vadbene površine in dosedanjega financiranja na prebivalca razumen. Razumen pa je tudi v javnem razpisu določen kriterij za dodelitev točk, upoštevaje vadbene površine na prebivalca v regiji. Tako postavljen kriterij daje prednost regijam, ki so do sedaj prejele manj sredstev iz državnega proračuna, zato tudi ta kriterij ni diskriminatoren.
Sodišče ugotavlja, da tožeča stranka v tem upravnem sporu izpodbija sklep, s katerim je minister le potrdil rezultat ocenjevanja prispelih vlog na javni razpis.
Glede na to, da tožeča stranka ni bila izbrana, ker ne dosega vstopnih kriterijev, pa si tudi v primeru, da bi bila izpodbijana odločba, s katero je bilo ugodeno prijavi druge prijaviteljice, odpravljena, svojega položaja ne bi mogla izboljšati , zato ne izkazuje pravnega interesa za vodenje postopka zoper v točki 3. izreka navedena izpodbijana sklepa.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - odmik objekta od parcelne meje - soglasje sosedov
Ker je po določbi 17. člena PUP za gradnjo, ki je od sosednje parcelne meje oddaljena manj kot 3 metre, potrebno soglasje lastnika sosednje parcele, tožeči stranki nista izpolnili pogoja, ki mora biti izpolnjen za izdajo gradbenega dovoljenja.
zastaranje - dohodnina - vračilo preveč plačanega davka - pripoznava zastaranega dolga - preplačilo dohodnine
Ker tožnica od davčnega urada pred potekom predpisanega zastaralnega roka ni zahtevala izvršitve preplačila oz. vračila zneska, ki je bil kot preplačilo dohodnine določen v odmerni odločbi, tožena stranka ni imela podlage, da bi njeni zahtevi z dne 20.1.2009 ugodila.
CZ člen 158, 158/2. Uredba za izvajanje carinskega zakona člen 508.
carina - povračilo plačanega carinskega dolga - obresti za plačan carinski dolg - ustavitev postopka zaradi zastaranja
Zmotno je stališče tožnika, da odprava odločbe v zvezi s pravnimi sredstvi že sama po sebi izkazuje, da je šlo pri ravnanju carinskega organa za veliko malomarnost. Brez pravne podlage pa je tudi tožbeni očitek, da bi mu morale biti v postopku vračila carinskega dolga zamudne obresti vrnjene tudi iz naslova neupravičene obogatitve. V določbah CZ carinski organ namreč ni imel podlage, da bi v upravnem postopku odločal o zahtevku za plačilo obresti iz naslova neupravičene obogatitve, to je o civilno pravnem zahtevku, za katerega je stvarno pristojno sodišče.
Za izrek inšpekcijskega ukrepa v konkretni zadevi je bistveno, ali je sporna gradnja skladna z izdanim dovoljenjem ali ne, potek časa od zaključka gradnje pa ne more vplivati na njeno legalnost. Cilj inšpekcijskega ukrepanja je namreč vzpostavitev zakonitega stanja, kakršno je bilo pred nedovoljenim posegom v prostor oziroma pridobitev gradbenega dovoljenja, s katerim se bo nezakonito stanje saniralo.
dohodnina - zmanjšanje davčne osnove - dohodek iz dejavnosti - plačani prispevki za socialno varnost - izravnava izgub - horizontalna izravnava izgub
V 102. členu ZDoh-1 je sprejet koncept horizontalne izravnave izgub, kar pomeni, da lahko pride do izravnave le v okviru posamezne vrste dohodka. Zato davčni organ v določbah ZDoh-1 ni imel podlage za uporabo tistih določb, s katerimi je določeno znižanje davčne osnove za zavezance od dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, s katerimi tožnik utemeljuje pravico do znižanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti.
Tožbene navedbe o neustreznosti oz. nepopolnosti projektne dokumentacije in o neskladnosti nameravane gradnje s prostorskimi akti je sodišče v tem upravnem sporu lahko obravnavalo le v toliko, kolikor se izrecno nanašajo na zaščito pravnih koristi tožečih strank.
Oba upravna organa sta izrecno ugotovila, da po projektni dokumentaciji niso predvidena dela ali objekti, ki bi onemogočili ali bistveno otežili dostop in dovoz do objektov v lasti tožečih strank. Ker je tudi po naknadno predloženi sodbi vsebina pravice tožečih strank prav to, namreč hoja in vožnja, je tožena stranka dejansko po vsebini preizkusila zatrjevani poseg v to pravico in ugotovila, da do njega ne bo prišlo.
priglasitev del - pogoji za dovolitev priglašenih del - pomožni objekt - letna kuhinja
Ob ugotovitvi, da Odlok dopušča gradnjo pomožnih objektov na tem območju v skladu z Odlokom o pomožnih objektih, ter da sta shramba v velikosti 6 m2 ter letna kuhinja v velikosti 14 m2, izdelani v skladu s pogoji, ki jih predpisuje zadnje navedeni odlok, je bil prvostopni postopek pravilno zaključen z izdajo pozitivne odločbe stranki z interesom in dovoljenjem za nameravano gradnjo.
Tožnika niti v upravnem postopku niti v tožbi ne navajata nobenih konkretnih ugovorov, s katerimi bi izpodbijala ugotovljena dejstva, na katerih temelji izrečeni inšpekcijski ukrep. Iz podatkov upravnih spisov namreč izhaja, da tožnika za stanovanjski objekt, za katerega je nedvomno treba pridobiti gradbeno dovoljenje, slednjega nista pridobila.
ZUP člen 213, 213/1, 213/6, 237, 237/2, 237/2-7, 248, 248/1, 251, 251/1, 251/2. ZDIJZ člen 27, 27/3, 27/4. ZInfP člen 2.
izrek odločbe drugostopnega organa - odprava prvostopnega upravnega akta - bistvena kršitev pravil postopka - dostop do informacij javnega značaja
V izreku se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. V konkretnem primeru se je tožena stranka pri odločitvi oprla na 25. člen ZUP, pri tem pa je v izreku izpodbijane odločbe izostala navedba glede obligatorne odločitve o odpravi prvostopnega upravnega akta. V tolikšni meri pomanjkljivo oblikovan izrek onemogoča preizkus izpodbijane odločbe.
ZGO-1 pred novelo ZGO-1B ni predvideval možnosti podaljšanja poskusnega obratovanja. Po 3. alinei 1. odstavka 96. člena tega zakona je pristojni upravni organ odredil poskusno obratovanje za obdobje, določeno s programom prvih meritev. Zakon je torej čas poskusnega obratovanja povsem nedvoumno vezal na obdobje, določeno v eni od listin, ki jih je bilo treba priložiti zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja (6. odstavek 89. člena ZGO-1). Poskusno obratovanje je torej lahko trajalo le toliko časa, kot je bilo vnaprej določeno v programu poskusnih meritev, kakršno koli podaljševanje pa bi bilo v nasprotju z izrecno zakonsko določbo.
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja
Tožnik je dogodek, ki naj bi bil odločilen za zapustitev izvorne države, opisal skopo in nenatančno, delno pa tudi nasprotujoče v primerjavi s prvo prošnjo. Prosilec, ki želi pridobiti mednarodno zaščito, mora odločilne okoliščine za zapustitev izvorne države navesti izčrpno in po resnici, njegova izpoved mora biti tudi logična.
Prosilec mora svojo prošnjo za mednarodno zaščito utemeljiti individualno, torej s konkretnimi težavami, ne pa s splošnim navajanjem težav, ki jih imajo pripadniki iste (kurdske) narodnosti.
Tožnik z vlogo predlaga odpis globe, ki mu je bila izrečena s plačilnim nalogom na podlagi ZP-1. Za odločanje o odpisu tovrstnih obveznosti v določbah ZDavP-2 ni podlage, zato je bila vloga pravilno zavržena.
ugotovitev državljanstva - predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije
A.A. se ni štela za jugoslovansko državljanko. Pred letom 1948 je živela v tujini in se je od 27. 4. 1945 štela za avstrijsko državljanko, ker je avstrijsko državljanstvo pridobila po rodu 13. 3. 1938, tako da je jugoslovansko državljanstvo izgubila z dnem 28. 4. 1945.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - spor iz razmerja med starši in otroki
Ker se je pritožba nanašala na razmerje med starši in otroki, znaša vrednost spora, skladno z 2. odstavkom 23. člena ZOdvT, 1500 EUR. V prilogi k ZOdvT je določeno, da če je vrednost predmeta do 1500 EUR znaša nagrada 69 EUR, pomnoženo z ustreznim količnikom. Vrednost predmeta do 1500 EUR vključuje tudi številko 1500.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjava prosilca o premoženjskem stanju - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - razlog zamolčanja podatkov
Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se po upravnosodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov.
Razlog, zaradi katerega je prosilec za brezplačno pravno pomoč zamolčal podatke o premoženjskem stanju, po petem odstavku 20. člena ZBPP ni relevanten.