Uredba o plačilih za ukrepe iz osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2007- 2013 člen 23, Priloga 7. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2008, člen 7, 7/6, 9.
kmetijstvo - kmetijsko-okoljska plačila - pogoji za dodelitev plačil - obtežba z živino - ugotavljanje obtežbe
Prvostopni organ je pri ugotavljanju obtežbe kmetijskih zemljišč v uporabi z živino na kmetijskem gospodarstvu tožnika pravilno izhajal iz podatkov, ki jih je tožnik navedel na obrazcih B in D, ki sta sestavna dela zbirne vloge.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženjski cenzus
Ker premoženje, ki je v lasti tožnikovega družinskega člana, presega premoženjski cenzus iz prvega odstavka 23. člena ZSV, je utemeljena zavrnitev tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Tožnik z vlogo predlaga odpis globe, ki mu je bila izrečena s plačilnim nalogom na podlagi ZP-1. Za odločanje o odpisu tovrstnih obveznosti v določbah ZDavP-2 ni podlage, zato je bila vloga pravilno zavržena.
mediji - strokovni nadzor nad izvajanjem programskih zahtev - akustično in vizualno opozorilo programske vsebine - upravni postopek - skrajšani ugotovitveni postopek - strokovno mnenje
V obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni pogoji za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Tožena stranka namreč ni ugotovila dejanskega stanja na podlagi podatkov, pridobljenih iz uradnih evidenc, temveč na podlagi dejanskega stanja, ki ga je v postopku sama ugotovila. Poleg tega je svojo odločitev oprla tudi na strokovni mnenji, s katerima tožeče stranke ni seznanila.
Zakonodajalec ni postavil kakršnekoli hierarhije med kriteriji iz 29. člena ZSS, vendar je glede na naravo upravne in javno-pravne stvari, kadar gre na primer za strokovne odločitve tehnične ali pravno-politične narave, ali gre za odločitve na področju ekonomske in kulturne politike, sodna presoja zadržana v tem smislu, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje in se ne spušča v strogo presojo uporabe v zakonu postavljenih materialnih kriterijev, ampak uporablja test tako imenovane očitne (ne)razumnosti.
Tudi v predmetni zadevi gre pri oceni sodniške službe za določeno polje proste presoje, kateremu od zakonskih kriterijev bo glede na aktualne potrebe v sodstvu dala večjo težo. Gre namreč za strokovno ocenjevanje sodniškega dela. To pa ne pomeni, da je ocenjevanje lahko arbitrarno, saj toženo stranko vežejo smiselna uporaba določil ZUP in splošna pravna načela; v takšnih zadevah zato pride v obzir zlasti omenjeni standard presoje, da argumentacija tožene stranke ni očitno nerazumna.
Kumulativno morajo biti izpolnjeni vsi kriteriji iz 1. odstavka 29. člena ZSS na vsaj minimalno zahtevanem nivoju, če naj se ocena sodniške službe ne glasi, kot določa 1. točka 32. člena ZSS (ne ustreza sodniški službi).
Uredba o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla člen 4. Program razvoja podeželja za Republiko Slovenijo 2004-2006 poglavje 9.3.4 točka A.
neposredna plačila - podpora izvajanju EU standardov - pogoji za dodelitev plačil - obtežba z živino
Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja Republike Slovenije je ravnala pravilno, ko je pri odločanju upoštevala podatke o obtežbi kmetijskih zemljišč, ki jih je v zbirni vlogi navedel sam tožnik.
Pravilnik o disciplinskem postopku člen 3, 3/2. ZIZ člen 49, 49/2.
izvršitelj - disciplinski postopek zoper izvršitelja - uvedba postopka po uradni dolžnosti
O predlogu za uvedbo disciplinskega postopka je bilo odločeno na podlagi 2. odstavka 3. člena Pravilnika o disciplinskem postopku. Ker je bilo ugotovljeno, da ni storjena kršitev iz 2. odstavka 49. člena ZIZ je bil predlog za uvedbo disciplinskega postopka zavrnjen.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - odvetniška tarifa - spor iz razmerja med starši in otroki
Ker se je pritožba nanašala na razmerje med starši in otroki, znaša vrednost spora, skladno z 2. odstavkom 23. člena ZOdvT, 1500 EUR. V prilogi k ZOdvT je določeno, da če je vrednost predmeta do 1500 EUR znaša nagrada 69 EUR, pomnoženo z ustreznim količnikom. Vrednost predmeta do 1500 EUR vključuje tudi številko 1500.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjava prosilca o premoženjskem stanju - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - razlog zamolčanja podatkov
Kot navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju se po upravnosodni praksi šteje tudi zamolčanje relevantnih podatkov.
Razlog, zaradi katerega je prosilec za brezplačno pravno pomoč zamolčal podatke o premoženjskem stanju, po petem odstavku 20. člena ZBPP ni relevanten.
ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - domneva o pridobitvi uporabnega dovoljenja po samem zakonu
Upravna organa sta imela v izvedenem ugotovitvenem postopku dovolj podlage za zaključek, da predmetni objekt ni bil zgrajen pred 31.12.1967, saj se je v tem obdobju z gradnjo šele pričelo.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - predložitev napotnice - rok za predložitev napotnice
Prosilki je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena le v obsegu sestave in vložitve pritožbe zoper sklep z dne 12. 3. 2010. Zato je tožena stranka pravilno presodila, da je bila storitev opravljena z vložitvijo pritožbe dne 23.3.2010, rok za predložitev napotnice pa je tako pričel teči 24.3.2010. Le v primeru, če bi bila upravičenka upravičena do brezplačne pravne pomoči za celoten pritožbeni postopek, bi bil postopek zaključen z vročitvijo sodbe upravičenki.
občinska cesta - varovalni pas občinske ceste - poseg v varovalni pas - postavitev ograje - enostavni objekt
V konkretnem primeru je tožnik zaprosil za izdajo soglasja za poseg v varovalni pas občinske ceste. Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov je dovoljena le s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste. Ker niso bili dani pogoji za izdajo soglasja za poseg v varovalni pas občinske ceste, občina ni ugodila tožnikovemu zahtevku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - prihranki prosilca
Prosilec ima prihranke v višini 24.377,88 EUR, kar pomeni, da ne izpolnjuje premoženjskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Na drugačno odločitev ne morejo vplivati sicer res slabe socialne in premoženjske razmere tožnika, ki so mu nastale po nesrečnem dogodku, vendar pa tožena stranka drugačne odločitve glede na zakonske pogoje ni mogla sprejeti.
ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskih zemljišč v drug namen - objekt za lastne potrebe - gradbeno dovoljenje
Objekti za lastne potrebe so lahko zgrajeni le na zemljiških parcelah, ki pripadajo stavbi h kateri se gradijo, izvedeni nasip pa ni v nobeni direktni povezavi s čistilno napravo. G. točka 13. člena Uredbe še določa, da ni potrebno gradbeno dovoljenje, če velikost ni večja kot 300 m2. Iz listin upravnega spisa pa je razvidno, da je ta poseg 3 x večji in ni ga mogoče šteti za dvorišče, prav tako ga ni mogoče šteti za vadbeni objekt, namenjenem športu ali rekreaciji, kot ga ureja Uredba v 1. točki 18. člena.
Z izpodbijano odločbo je vlogi tožeče stranke v celoti ugodeno in obročno odplačilo davčnega dolga dovoljeno v treh obrokih, kar je za stranko najugodnejša odločitev o zahtevku na podlagi 103. člena ZDavP-2. Če stranka želi obročno plačilo v več obrokih, mora to uveljavljati z vlogo na podlagi 101. člena ZDavP-2, po katerem je mogoče zaprositi za obročno plačilo v največ 24 mesečnih obrokih, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep Mestnega sveta - sklep o spremembi odloka o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim sklepom je Mestni svet Mestne občine Ljubljana v Odloku o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila Ljubljana 6. člen spremenil tako, da je navedel, kje je sedaj sedež uredništva glasila. Takega akta v upravnem sporu ni dovoljeno izpodbijati, zato je moralo sodišče tožbo zavreči.
status zaščitene kmetije - pogoji za določitev statusa - velikost kmetije - uradna evidenca - zemljiški kataster - dejanska raba
Ker dejansko stanje o površini zemljišč v sestavu obravnavane kmetije, ki je v tem primeru sporno, izhaja iz podatkov iz zemljiškega katastra, torej iz uradne evidence, na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati tožbena navedba, da evidence ne ustrezajo dejanskemu stanju. Na tej podlagi ter ob uporabi kriterijev iz 2. člena ZDKG, ki so bili glede na podatke zemljiškega katastra o kulturi posameznih zemljišč pravilno uporabljeni, je tudi po presoji sodišča pravilna ugotovitev, da kmetija obsega več kot 5 ha primerljive kmetijske površine in s tem izpolnjuje pogoje, ki ga za opredelitev kmetije kot zaščitene zahteva ZDKG.
Postopek za uskladitev vrste rabe in katastrske kulture ter katastrskega razreda zemljišč v zemljiškem katastru z dejanskim stanjem, je svoj postopek, v katerem so možni ugovori, ki se na to zadevo – zemljiškokatastrske podatke – nanašajo, ne morejo pa se uspešno uveljavljati v postopku določanja zaščitene kmetije.
avtorsko pravo - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - začasno dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do tonskega in vizualnega snemanja - diskrecijska pravica
Da bi bilo mogoče začasno dovoljenje izdati, bi moral tožnik izkazati, da bo zagotovil uspešno izvajanje začasnega dovoljenja za tiste upravičence, ki jih ne zastopa oziroma mu niso dali pooblastila za upravljanje s pravico do nadomestila. Tožnik bi lahko zagotovil uspešno izvajanje začasnega dovoljenja samo v primeru, če bi dosegel sporazum vseh upravičencev (avtorjev različnih varovanih del, izvajalcev različnih varovanih del, proizvajalcev fonogramov in filmskih režiserjev) glede delitve nadomestila (delitveni ključ oziroma delitveno razmerje). Takšen sporazum je nujen, saj prvi odstavek 154. člena ZASP določa delitveno razmerje zbranih nadomestil le na osnovni ravni. Za nadaljnjo delitev nadomestila med posamezne skupine upravičencev pa je potrebno skleniti dogovor o delitvi.
parcelacija - obseg parcelacije - neizvršljivost parcelacije - status javne poti - ugotovitev neustavnosti občinskega odloka
Ob določitvi meja nove parcele, ki naj bi potekale po zunanjem robu cestnega sveta, ter ob trditvi tožeče stranke, da celotna pot ni širša od dveh metrov (da je pot širša, ne izhaja tudi iz drugih podatkov v upravnem spisu), je utemeljen ugovor, da je parcelacija kot je določena, v izreku drugostopnega organa, neizvršljiva.
Ustavna odločba, na katero se sklicuje tožeča stranka, je bila po svoji pravni naravi ugotovitvena in ne razveljavitvena. Na podlagi ugotovitvene ustavne odločbe sporni Odlok o kategorizaciji občinskih cest ni prenehal veljati tudi po poteku šestmesečnega roka, v katerem je Ustavno sodišče napotilo Občino Ormož, da mora ugotovljeno neskladje odpraviti. Ob obstoju Odloka, ki je sporno pot kategoriziral kot „javno pot“, pa je pravilna podlaga za razlastitev ZJC.