ZASP člen 149, 149/1,149/1-1, 149/1-2, 189, 189/3.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - stalno dovoljenje za kolektivno upravljanje pravice do pravičnega nadomestila za tonsko in vizualno snemanje varovanih del - začasno dovoljenje
Glede na naravo pravice do nadomestila je dogovor o delitvi nadomestila pogoj, brez katerega ni mogoče izdati tako stalnega (v tem primeru mora biti dogovor vsebovan v statutu kolektivne organizacije, ki se poteguje za izdajo stalnega dovoljenja) kot tudi začasnega dovoljenja.
ZUP člen 4, 214, 230, 230/2. Uredba o izvajanju postopkov pri uporabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013 člen 11. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 231.
javni razpis - sofinanciranje investicij v športno-rekreacijsko infrastrukturo - pritožba - pravilnost vrednotenja drugih projektov - obrazložitev odločitve
Pritožbenega postopka, ki je določen le s Pravilnikom, ni mogoče obravnavati kot redno pravno sredstvo pritožbe v smislu določb ZUP, temveč le kot predpisani način zagotavljanja pravice stranke do izjave v postopku. Izpodbijana sklepa tako predstavljata odločitev, sprejeto v enostopenjskem postopku, v katerem se na zahtevo stranke (pritožbo) utemeljenost odločitve (sklepa) še naknadno preveri.
V konkretnem primeru je pravilnost odločitve odvisna tudi od pravilnosti vrednotenja projektov, ki so bili ovrednoteni z višjim številom točk. S tem, ko tožeča stranka ugovarja pravilnosti vrednotenja teh projektov, torej ne uveljavlja ugovorov, ki se na izpodbijani akt ne nanašajo, kot zmotno meni tožena stranka. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na nepravilnosti vlog drugih prijaviteljev in na točkovanje njihovih vlog, so konkretne in bi se zato pritožbena komisija in ministrstvo v pritožbenem postopku o njihovi (ne)utemeljenosti morala vsebinsko izjaviti. Izpodbijana odločitev je v tem delu bistveno pomanjkljivo obrazložena.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 30, 34.
odpis davčnega dolga - delni odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - premoženje davčnega zavezanca - nepremičnine z vknjiženo hipoteko - dohodek na družinskega člana - odškodnina za nepremoženjsko škodo
Pri nepremičninah v lasti tožnika je na podlagi sklepa o zavarovanju pristojnega okrajnega sodišča vknjižena skupna hipoteka za zavarovanje izvršljive terjatve davčnega organa. Na tej podlagi je odločitev, da se pri ugotavljanju pogojev za odpis davčnega dolga kot premoženje tožnika v celoti upoštevajo tudi te nepremičnine, skladna z določbo 34. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku.
Višino dohodkov na družinskega člana davčni organ ugotovi skladno s Pravilnikom in kot dohodke pravilno upošteva vse dohodke in prejemke tožnika in njegovih družinskih članov, ne glede na vrsto in obliko, v kateri so prejeti, in ne glede na to, ali so obdavčljivi ali ne (30. člen), vključno z odškodnino za nepremoženjsko škodo.
Z izpodbijano odločbo je vlogi tožeče stranke v celoti ugodeno in obročno odplačilo davčnega dolga dovoljeno v treh obrokih, kar je za stranko najugodnejša odločitev o zahtevku na podlagi 103. člena ZDavP-2. Če stranka želi obročno plačilo v več obrokih, mora to uveljavljati z vlogo na podlagi 101. člena ZDavP-2, po katerem je mogoče zaprositi za obročno plačilo v največ 24 mesečnih obrokih, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji.
ukrep kmetijskega inšpektorja - uporaba kmetijskih zemljišč v drug namen - objekt za lastne potrebe - gradbeno dovoljenje
Objekti za lastne potrebe so lahko zgrajeni le na zemljiških parcelah, ki pripadajo stavbi h kateri se gradijo, izvedeni nasip pa ni v nobeni direktni povezavi s čistilno napravo. G. točka 13. člena Uredbe še določa, da ni potrebno gradbeno dovoljenje, če velikost ni večja kot 300 m2. Iz listin upravnega spisa pa je razvidno, da je ta poseg 3 x večji in ni ga mogoče šteti za dvorišče, prav tako ga ni mogoče šteti za vadbeni objekt, namenjenem športu ali rekreaciji, kot ga ureja Uredba v 1. točki 18. člena.
brezplačna pravna pomoč - odobritev brezplačne pravne pomoči - zaslišanje prosilca za brezplačno pravno pomoč - navajanje neresničnih podatkov o premoženjskem stanju
Tožnik, ko je podpisal izpolnjene obrazce prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči je navajal neresnične podatke. S podpisom na obrazcu prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči je tožnik potrdil pravilnost podatkov. Tožnik je tudi imel možnost obrazec prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči podrobno pregledati preden ga je podpisal. Imel je tudi možnost, da bi podatke popravil, kolikor je menil, da so vneseni podatki nepravilni. Tožena stranka je ravnala pravilno in zakonito, ko je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči in navedla, da tožnik v šestih mesecih od izdaje te odločbe ne sme zaprositi za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Ne glede na to, da v javnem natečaju za podelitev koncesije za opravljanje storitev institucionalnega varstva v domovih za starejše pogoj (da se delovna razmerja zaposlenih ureja v skladu s kolektivnimi pogodbami, zakoni in drugimi akti, ki veljajo za zaposlene v javnih zavodih s področja socialnega varstva) ni naveden, pa iz same zakonske določbe, ki jo morajo koncesionarji upoštevati, izhaja dolžnost urejanja delovnih razmerij, v skladu s kolektivnimi pogoji, zakoni in drugimi akti, ki veljajo za zaposlene v javnih zavodih s področja socialnega varstva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - dokazni predlog
Tožnica z dvema ponudbama, ki ju prilaga k tožbi (in iz katerih izhaja, da je vrednost avtomobila malo pod 8.000 EUR), ne more uspešno dokazati, da je vrednost omenjenega avtomobila res nižja od 8.000 EUR oz. od 8.033,20 EUR. Tožnica prav tako ne more biti uspešna z zatrjevanji, da se je pri oceni vrednosti premoženja zmotila, saj je bila v postopku k toženi stranki vabljena zaradi ugotovitve premoženja in njegove vrednosti in je imela možnost, da bi pred tem dobila ustrezne informacije.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep Mestnega sveta - sklep o spremembi odloka o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila - zavrženje tožbe
Z izpodbijanim sklepom je Mestni svet Mestne občine Ljubljana v Odloku o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila Ljubljana 6. člen spremenil tako, da je navedel, kje je sedaj sedež uredništva glasila. Takega akta v upravnem sporu ni dovoljeno izpodbijati, zato je moralo sodišče tožbo zavreči.
DDV - odmera akontacije dohodnine - dohodek iz dejavnosti - neplačujoči gospodarski subjekt - navidezni pravni posel - fiktivni računi
Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV (1. odstavek 40. člena ZDDV). Enako določbo ima 62. člen ZDDV-1. Odbitek vstopnega DDV je torej pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - prihranki prosilca
Prosilec ima prihranke v višini 24.377,88 EUR, kar pomeni, da ne izpolnjuje premoženjskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Na drugačno odločitev ne morejo vplivati sicer res slabe socialne in premoženjske razmere tožnika, ki so mu nastale po nesrečnem dogodku, vendar pa tožena stranka drugačne odločitve glede na zakonske pogoje ni mogla sprejeti.
ZUP člen 260, 260-9, 263, 263/1, 263/1-5, 267, 267/1. ZGO-1 člen 82, 82/3.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka za izdajo gradbenega dovoljenja - predlog za obnovo postopka - subjektivni rok za vložitev predloga
Dejstvo, da se je z gradnjo začelo, ko je bila postavljena tudi gradbiščna tabla, ne more spremeniti začetka teka subjektivnega roka za vložitev predloga za obnovo postopka. Določba 5. točke 1. odstavka 263. člena ZUP kot začetek tega subjektivnega roka določa dan, ko se je predlagatelj obnove dejansko seznanil s tem, da je bila odločba izdana, in ne od dneva, ki so nastopile okoliščine, ki so mu to objektivno omogočale, oziroma od dneva, ko bi se predlagatelj s to okoliščino zgolj mogel seznaniti.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 38.
odpis davčnega dolga - delni odpis davčnega dolga - izjemni primeri - zdravstveno stanje zavezanca
Na podlagi 38. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku je možen odpis ali delni odpis dolga v izjemnih primerih. Kot take zakon našteva tudi daljšo bolezen oziroma poškodbo davčnega zavezanca ali njegovih družinskih članov in invalidnost. Tožnik zdravstvenih težav (ki se ne upoštevajo uradoma) ni pravočasno uveljavljal, zato jih davčni organ pravilno ni presojal. Lahko pa tožnik ponovno vloži vlogo za (delni) odpis davčnega dolga in z njo uveljavlja tudi omenjene okoliščine kot spremenjene okoliščine, ki v upravnem postopku še niso bile presojane.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade odvetniku - obseg odobrene brezplačne pravne pomoči - sestava ustavne pritožbe v kazenskem postopku
Z odločbo določena oblika in obseg brezplačne pravne pomoči zajema le dejanje v zvezi s postopkom na prvi stopnji, zato ni mogoče šteti, da vključuje tudi nadaljevanje postopka s sestavo ustavne pritožbe, četudi se nanaša na sklepe o odreditvi oziroma podaljšanju pripora. V skladu z ZBPP se odobri brezplačna pravna pomoč za posamezne faze postopka oziroma po posameznih postopkih, pravna pomoč v zvezi s sestavo ustavne pritožbe pa je po določbi 26. člena ZBPP izpostavljena posebej, v obravnavani odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči pa ni izrecno navedena.
ZUP (1986) člen 59, 59/3, 68, 68/2, 143, 143/3. ZDen člen 61, 61/2.
denacionalizacija - zahteva za denacionalizacijo - aktivna legitimacija za vložitev zahteve - pooblastilo upravičenca za vložitev zahteve - kršitev pravil postopka
V obravnavani zadevi je pravno pomembno predvsem dejstvo, ali je denacionalizacijska upravičenka pooblastila svojo sestro za vložitev zahtevka. Ker iz upravnih spisov ne izhaja, da sta bili upravičenka in vlagateljica zahteve s strani upravnega organa pozvani, naj vlogo dopolnita s podpisom ali pooblastilom in nista niti bili opozorjeni na posledice, ki po 2. odstavku 68. člena ZUP/86 nastopijo, če stranka vloge ne dopolni, sodišče opozarja, da takšno ravnanje pomeni tudi kršitev 3. odstavka 143. člena ZUP/86.
denacionalizacija - denacionalizacijski upravičenec - državljanstvo upravičenca - pravica do odškodnine od tuje države
Tožnica tudi ne izpodbija dejstva, da je imel A.A. na podlagi sporazumov, sklenjenih med FNRJ in FLRJ, kot ameriški državljan pravico uveljavljati v ZDA odškodnino za premoženje, ki mu je bilo nacionalizirano v Jugoslaviji. Na podlagi navedenega pa po določbi 2. odstavka 10. člena ZDen ne more biti upravičenec do denacionalizacije.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade odvetniku - vrnitev napotnice - končana oprava storitve pravne pomoči - končan postopek na prvi stopnji - prejem sodne odločbe
Brezplačna pravna pomoč se odobri za posamezne faze postopka, in tako je bilo tudi v obravnavanem primeru, ko je bila odobrena le za postopek na prvi stopnji. Zato bi moral tožnik oziroma prosilec za vsako nadaljnje dejanje v zvezi s tem postopkom ponovno zaprositi za odobritev pravne pomoči.
ZBPP člen 13, 14. ZSV člen 23. Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči člen 6, 7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - obremenjena nepremičnina
Iz upravnih spisov in izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka lastnica stanovanjske hiše z dvoriščem, katerih vrednost je sodni cenilec ocenil na 480.579,00 EUR. Dolg tožeče stranke znaša 421.185,07 EUR, tako da je razlika med vrednostjo nepremičnine in zapadlimi obveznostmi 59.393,93 EUR, to pa je več kot 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar je ob vložitvi vloge predstavljalo 13.771,00 EUR.