Uredba o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu člen 10, 10-4, 25, 25/2. Javni razpis za ukrep Finančna pomoč ob smrti, invalidnosti ali nesposobnosti za delo na kmetijskem gospodarstvu točka 3.III.
kmetijstvo - javni razpis - finančna pomoč ob smrti, invalidnosti ali nesposobnosti za delo na kmetijskem gospodarstvu - dodelitev nepovratnih sredstev - pogoji za pridobitev sredstev - nastanek nezmožnosti za delo - pravočasnost vloge
Ker je bila odločba o začasni nezmožnosti za delo, ki je bila priložena vlogi, izdana manj kot eno leto pred dnem vložitve vloge tožnika za pridobitev plačila, je izpolnjen pogoj, da je škodni dogodek moral nastati največ dvanajst mesecev pred oddajo vloge.
URS člen 25. ZGO-1 člen 48, 48/1, 56, 56/1, 56/2, 66, 66/1, 66/1-1, 66/1-3, 66/1-4, 66/1-6, 66/1-7, 66/2, 66/3, 66/3-1. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3, 248, 248/2.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - določitev funkcionalnega zemljišča - skladnost projekta s prostorskim aktom - soglasje - načelo zaslišanja stranke
Zgolj okoliščina, da je v zemljiški knjigi zaznamovan postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, ne more izkazati, da prizadeta stranka nima pravice graditi. Zemljiškoknjižne plombe, na katere se tožniki sklicujejo, tudi še ne dokazujejo zatrjevane solastninske pravice tožnikov. Tožniki bi bili s takim ugovorom lahko uspešni kvečjemu, če bi v postopku predložili pravnomočno sodno ali upravno odločbo, iz katere bi izhajalo, da so solastniki zemljišča, ki je predvideno za gradnjo ali notarsko overjeno pogodbo z dokazilom o vložitvi predloga za vpis pogodbe o pridobitvi zatrjevane solastninske pravice.
Organ se v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja v okviru ugotavljanja pogojev za njegovo izdajo ni dolžan spuščati v vsebino pridobljenih soglasij, saj so ta predmet odločanja in preizkusa s pravnimi sredstvi v drugih upravnih postopkih, razen v primeru, ko ZGO-1 izrecno zahteva, da organ preveri, ali ima soglasje določeno vsebino (npr. soglasje o priključitvi iz 1. točke tretjega odstavka 66. člena ZGO-1).
Komunalni prispevek se določi na podlagi programa opremljanja glede na površino in opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo ter glede na neto tlorisno površino objekta in njegovo namembnost oziroma glede na izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo (prvi odstavek 82. člena ZPNačrt).
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 290, 290/1.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe
O obveznosti tožeče stranke, da odstrani nelegalno zgrajeni objekt, je bilo odločeno že z izvršilnim naslovom, to je z inšpekcijsko odločbo z dne 20. 1. 2009. S sklepom o dovolitvi izvršbe se ta obveznost le prisilno izvršuje in se o njej ne odloča ponovno, se je ne spreminja, niti se na drug način ne posega v pravice ali pravne koristi tožeče stranke.
ZKme-1 člen 30. Javni razpis za dodeljevanje sredstev iz naslova izvajanja ukrepa povečanje gospodarske vrednosti gozdov iz Programa razvoja podeželja 2007-2013 za leto 2009 razdelek 4/1, točka 2.
javni razpis - kmetijstvo - nepovratna sredstva - ukrep povečanja gospodarske vrednosti gozdov - oblika prijavnega obrazca
Ker se vloga, ki jo je tožnik vložil za pridobitev nepovratnih sredstev, razlikuje od obrazca vloge, ki je bila del razpisne dokumentacije in javno objavljena, je pravilna odločitev upravnega organa o zavrženju tožnikove vloge.
Tožniku je bilo dne 2. 7. 2009 puščeno obvestilo, da je prejel pošiljko in ker se osebna vročitev po 87. člena ZUP ni dala opraviti, jo lahko osebno prevzame na pošti. Bil je poučen o tem, da jo lahko prevzame v roku 15 dni in da začne rok teči od dne 3. 7. 2009 dalje, na kar bo pošiljka puščena v predalčniku. V upravnem spisu se nahaja tudi opozorilo, da če ne bo prevzel pisma v roku 15 dni, se po 4. odstavku 87. člena ZUP šteje, da je bila vročitev opravljena z dnem preteka tega roka. Rok se je iztekel 17. 7. 2009 in ta datum se šteje kot datum vročitve.
Pritožba zoper prvostopenjski akt je bila vložena prepozno, zato je potrebno tožbo v delu, ki se nanaša na izpodbijanje prvostopenjskega akta zavreči iz razloga po 7. točki 1. odstavka 36. člena ZUS-1.
sprejem v državljanstvo - pridobitev državljanstva z izredno naturalizacijo - obrazložitev odločbe
V izpodbijani odločbi razlogi tožene stranke za njeno odločitev niso obrazloženi. Zgolj povzemanje stališča veleposlaništva, navedb tožnika in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ne zadostujejo kriterijem obrazložitve iz 214. člena ZUP. Tožena stranka je svojo obrazložitev utemeljila zgolj z enim stavkom in sicer „Ker je Vlada Republike Slovenije ugotovila, da za tožnika ne obstaja interes RS za sprejem v državljanstvo, je bilo odločeno kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe“. Takšna obrazložitev za presojo pravilnosti in zakonitosti odločbe ne zadostuje.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - poravnava - plačilo preživnine
Tožnica je na račun verzijskega zahtevka za obdobje od 1. 11. 2007 do 30. 4. 2008 pridobila znesek 500,00 EUR. Iz prve strani zapisnika o poravnavi izhaja, da je sodna zadeva tekla zaradi »plačila preostale preživnine«. Določila 48. člena ZBPP o vračilu stroškov postopka pa ni mogoče uporabiti, če je upravičenec do brezplačne pravne pomoči „dobil preživnino“, zato je sodišče izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.
ZSS člen 25, 45. ZS člen 28, 28/1, 60, 60/3. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2.
sodniška plača - uvrstitev v plačni razred - odločba o uvrstitvi - pritožba zoper odločbo o uvrstitvi - smiselna uporaba določb ZUP - upravni spor - zavženje tožbe
O uvrstitvi v plačni razred sodnika je potrebno odločiti z odločbo. Tudi za zadeve sodne uprave velja, da če se odloči o pravici, obveznosti, ali pravni koristi „osebe“, se v postopku odločanja smiselno uporabljajo določbe zakona o splošnem upravnem postopku.
Sodnik ni javni uslužbenec. Zaradi posebnega položaja sodstva in zlasti posebne vloge Sodnega sveta kot ustavne institucije sui generis, ZSS v 25. členu kot specialni predpis določa, da se sodnik zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred lahko pritoži in o pritožbi odloča Sodni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov. Tudi ZS določa, da je Sodni svet pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo o uvrstitvi v plačni razred. V konkretnem primeru je tožba na Upravno sodišče vložena prezgodaj, saj tožnik ni vložil pritožbe zoper izpodbijani akt, zaradi česar je sodišče v prvi točki izreka tožbo zavrglo. Glede na pravni pouk izpodbijanega sklepa je sodišče v drugi točki izreka odločilo, da ima tožnik v osmih dneh od prejema tega sklepa pravico vložiti pritožbo zoper izpodbijano odločbo na Sodni Svet, kot je to sicer določeno v 25. členu ZSS.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja na podlagi poravnave - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja
Ker se je tožnik v obravnavanem primeru v sodni poravnavi zavezal, da bo sam nosil svoje stroške postopka, se je odpovedal zahtevku za povrnitev stroškov postopka in s tem preprečil nastop subrogacije v korist države. Zato je postal glavni zavezanec napram državi za izpolnitev obveznosti vračila stroškov izplačanih za brezplačno pravno pomoč do celotne višine izplačanih stroškov.
Pred sklenitvijo poravnave je tožnik sicer tudi ˝imel˝ premoženje, le da pod pravnim statusom skupnega premoženja (zunaj)zakonskih parterjev. Tožnik je na podlagi sodne poravnave »pridobil« premoženje v izključno last z možnostjo prostega razpolaganja, česar pred poravnavo ni mogel. Zato je treba upoštevati, da je s poravnavo »pridobil« premoženje v smislu 48. člena ZBPP.
upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni sklep - sklep o združitvi postopkov - zavrženje tožbe
Sklep o združitvi postopka ni akt, ki ga je možno izpodbijati v upravnem sporu, saj z njim postopek ni bil končan, ampak sta bila le dva pritožbena postopka združena v isto obravnavo, organ pa o zadevi še ni odločil.
mednarodna zaščita - umik prošnje - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - oprostitev plačila sodnih taks
V konkretnem primeru tožnik ni podal svoje izrecne izjave v ustni ali pisni obliki, da prošnjo za priznanje mednarodne zaščite umika, niti ni samovoljno zapustil azilnega doma oziroma njegove izpostave, kar v odgovoru na tožbo potrjuje tudi tožena stranka.
Tožnik je v obravnavani zadevi oproščen plačila sodnih taks že po samem zakonu.
Če kandidira na javnem razpisu več veterinarskih organizacij za isto območje, se pri izbiri upoštevajo prednostna merila.
Že v besedilu javnega razpisa je navedeno, da je vložena prijava z izjavami zavezujoča in se bo upoštevala pri sklepanju koncesijske pogodbe. To pomeni, da če prijavitelj ne bo posloval tako, kot se je zavezal v prijavi, ima tožena stranka pravico, da z njim koncesijske pogodbe ne sklene, oziroma je mogoče koncesijo tudi odvzeti.
Podana je bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 237. člena ZUP, saj se odločbe ne da preizkusiti. Zaključki tožene stranke so v nasprotju z ugotovljenim dejanskim stanjem v postopku. Po eni strani namreč ugotavlja, da tožnica ni znala pojasniti, kako bi utemeljila svoje pripombe o nepravilnosti in nezakonitosti cenitve nepremičnine v izvršilni zadevi, po drugi strani pa podaja mnenje, da gre za tako enostavno zadevo, da tožnica pravne pomoči dejansko ne rabi.
soglasje k določitvi dela plače za redno delovno uspešnost - izpodbijanje soglasja - poseg v pravice tožnice - stranka v postopku - začasna odredba
Izpodbijani akt ne posega v pravice tožnice, ker tožnica s tožbo ne uveljavlja kakšne svoje pravice oziroma pravne koristi, zato ne more biti stranka v predmetnem postopku.
Procesna predpostavka za odločanje o začasni odredbi je obstoj dopustnosti tožbe.
SZ-1 člen 173, 175. SZ člen 155. ZNNZ člen 10, 17.
najemniki denacionaliziranih stanovanj - nepovratna in kreditna sredstva - nacionalizacija stanovanja - izvzetje iz nacionalizacije - stanovanjska pravica
Z izpodbijano odločbo je upravni organ tožnici upravičenja iz 173. člena SZ-1 odrekel z razlogom, ker stanovanje, v zvezi s katerim je ta upravičenja uveljavljala, ni bilo podržavljeno in na njem tožeči stranki ni bila podeljena stanovanjska pravica. Upravni organ je nadalje ugotavljal okoliščini, ki sta relevantni dejstvi po 175. členu SZ-1 (podržavljenje stanovanja in imetništvo stanovanjske pravice), čeprav se na to določbo ni izrecno skliceval.
dohodnina - povprečenje - zahteva za oceno ustavnosti zakona - prekinitev postopka
Sodišče je ocenilo, da obstajajo razlogi za vložitev zahteve za oceno ustavnosti določb 1. odstavka 120. člena ZDoh-2, ki uporabo povprečne stopnje davka pri obdavčenju dohodka iz delovnega razmerja za preteklo leto ali več preteklih let omogoča le, če je izplačan na podlagi sodne odločbe. Postopek je zato na podlagi 156. člena Ustave prekinilo.
predlog za obnovo postopka - molk organa - tožba zaradi molka - odločitev sodišča
Ker tožena stranka o predlogu za obnovo postopka ni odločila v zakonskem roku in tudi ne na poseben poziv tožnice, je tožba zaradi molka upravičena. V konkretnem primeru tožnica ni predlagala, naj sodišče samo odloči o zadevi, niti niso za to izpolnjeni zakonski pogoji. Sodišče je zato odločilo, da mora o predlogu tožnice za obnovo postopka odločiti tožena stranka v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe.
ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67. ZDavP-2 člen 76, 76/1, 76/3.
DDV - odmera DDV - odbitek vstopnega DDV - izpolnjevanje pogojev za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV - leasing vozil - odvzem identifikacijske številke
Izdajatelj računa ni bil davčni zavezanec, kar posledično pomeni, da pridobitelj računa na tej podlagi nima podlage v ZDDV-1 za odbitek vstopnega DDV. Uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV po 67. členu ZDDV-1 je možno le ob izpolnjevanju navedenih pogojev in ni vezano na trenutek objave odvzema ID številke za DDV davčnemu zavezancu na spletni strani DURS. Dokazno breme trditev, s katerim uveljavlja zmanjšanje davčne obveznosti, pa je na strani zavezanca za davek.
skrbnik za poseben primer - kolizijski skrbnik - koristi otroka - dolžnost izobraževanja otrok
Zavrnitev tožeče stranke, da podpiše vlogo za štipendijo, kar tožnica utemeljuje z materialno obveznostjo zaradi morebiti neuspešnega študija, kaže na njeno drugačno gledanje glede sinovega izobraževanja oziroma na navzkrižje koristi tožeče stranke in njenega sina. To pa je centru za socialno delo nalagalo, da v skladu z določbo 213. člena ZZDR postavi kolizijskega skrbnika.