V obravnavanem primeru zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe niti po 2. niti po 3. odstavku 32. člena ZUS-1 niso izpolnjeni, saj tožeča stranka ni izkazala verjetnosti nastanka težko popravljive škode. Stranka, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora že v sami zahtevi navesti vse okoliščine in vsa dejstva, s katerimi uveljavlja in utemeljuje nastanek in višino težko popravljive škode, ki bi se z izvršitvijo akta prizadejala tožniku, oz. verjetno izkaže za potrebno začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje iz razlogov po 2. odstavku 32. člena ZUS-1.
Pri izbiri direktorja javnega zavoda ne gre za odločanje o pravici (do imenovanja). Minister ima široko pravico proste presoje, ali bo katerega izmed tistih kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, izbral. Odločitev je v celoti pravno vezana le glede (ne)izbire kandidatov, ki predpisanih pogojev ne izpolnjujejo. Med tistimi, ki razpisne pogoje izpolnjujejo in so ocenjeni kot primerni, pa temelji izbira na diskrecijski pravici odločevalca. Merila za presojo niso zakonsko določena, odločitev je v tem pogledu prosta in vezana le z namenom danega pooblastila. Izbira se opravi v posebej predpisanem postopku (ZZ, ZUJIK), v katerem se, v skladu s 4. členom ZUP, pravila upravnega postopka uporabljajo smiselno. Skladno s pravno naravo odločitve je sodno varstvo neizbranemu kandidatu zagotovljeno v omejenem obsegu, saj ga po določbah 36. člena ZZ lahko z uspehom uveljavlja le zaradi bistvenih kršitev razpisnega postopka in zato, ker izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev.
predlog za obnovo postopka - molk organa - tožba zaradi molka - odločitev sodišča
Ker tožena stranka o predlogu za obnovo postopka ni odločila v zakonskem roku in tudi ne na poseben poziv tožnice, je tožba zaradi molka upravičena. V konkretnem primeru tožnica ni predlagala, naj sodišče samo odloči o zadevi, niti niso za to izpolnjeni zakonski pogoji. Sodišče je zato odločilo, da mora o predlogu tožnice za obnovo postopka odločiti tožena stranka v roku 30 dni od pravnomočnosti te sodbe.
Pravica do odbitka DDV nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna DDV (1. odstavek 40. člena ZDDV). Enako določbo ima 62. člena ZDDV-1. Odbitek vstopnega DDV je torej pravica, ki gre davčnemu zavezancu ob izpolnjevanju določenih pogojev. Tožnik ni izkazal, da sta navedeni družbi zaračunane storitve zanj tudi resnično opravili, saj tožnik ni predložil nikakršnih verodostojnih dokumentov, ki bi to izkazovali. Tožnik pa je tisti, ki mora izkazati, da so bile storitve njemu opravljene s strani podizvajalca, ki mu je izdal račun, saj na podlagi navedenega računa uveljavlja davčne ugodnosti. Dokazno breme trditev v davčnem postopku pa je na strani davčnega zavezanca.
žrtev vojnega nasilja - zahteva za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunec - pravnomočna odločitev o isti stvari - nespremenjeno dejansko stanje in pravna podlaga - zavrženje zahteve
Ker je bilo o tožničinem zahtevku že pravnomočno odločeno, dejanska in pravna podlaga zahtevka pa se nista spremenili, je drugostopenjski organ pravilno uporabil določbo 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP in ponovno zahtevo tožnice za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - begunca pravilno zavrgel.
odobritev pravnega posla - predkupna pravica - status kmeta - pomemben del dohodka
Oseba, ki zaradi starosti ali delovne nezmožnosti ne opravlja kmetijske dejavnosti na kmetiji, dohodka iz kmetijske dejavnosti, ki bi ga sama pridobivala, ne more izkazati. Vendar je pogoj po tej določbi tudi, da „poskrbi za obdelavo kmetijskih zemljišč“. Glede na ta pogoj pa je določbo 3. alinee potrebno razlagati tako, da mora taka oseba izkazati, da obdelana kmetija ustvarja pomemben del dohodka na način in po višini, kot to določa 2. odstavek 24. člena ZKZ. Taka razlaga določbe izhaja iz namena ZKZ, ki je v spodbujanju kmetijske pridelave in zaokrožovanju uspešnih kmetijskih gospodarstev.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike člen 12, 33, 33/7. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. 4. 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 50, 50/3, 53.
Ključna okoliščina, da bi bil tožnik na predtisku obveščen z neskladnostmi glede dejanske rabe GERK, iz upravnih spisov ne izhaja. Toženka je sodišču posredovala izpis predtiska za leto 2009 za tožnikovo kmetijsko gospodarstvo, z zaznambo, da je bil tožniku poslan, vendar s tem okoliščina iz sedmega odstavka 33. člena Uredbe ni izkazana.
Podana je bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 237. člena ZUP, saj se odločbe ne da preizkusiti. Zaključki tožene stranke so v nasprotju z ugotovljenim dejanskim stanjem v postopku. Po eni strani namreč ugotavlja, da tožnica ni znala pojasniti, kako bi utemeljila svoje pripombe o nepravilnosti in nezakonitosti cenitve nepremičnine v izvršilni zadevi, po drugi strani pa podaja mnenje, da gre za tako enostavno zadevo, da tožnica pravne pomoči dejansko ne rabi.
dohodnina - povprečenje - zahteva za oceno ustavnosti zakona - prekinitev postopka
Sodišče je ocenilo, da obstajajo razlogi za vložitev zahteve za oceno ustavnosti določb 1. odstavka 120. člena ZDoh-2, ki uporabo povprečne stopnje davka pri obdavčenju dohodka iz delovnega razmerja za preteklo leto ali več preteklih let omogoča le, če je izplačan na podlagi sodne odločbe. Postopek je zato na podlagi 156. člena Ustave prekinilo.
pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - pogodba o dosmrtnem preživljanju
Ker je prehod lastninske pravice na premoženju preživljanca iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju odložen do smrti preživljanca, se to premoženje upošteva pri ugotavljanju finančne zmožnosti preživljanca kot prosilca za brezplačno pravno pomoč.
skrbnik za poseben primer - kolizijski skrbnik - koristi otroka - dolžnost izobraževanja otrok
Zavrnitev tožeče stranke, da podpiše vlogo za štipendijo, kar tožnica utemeljuje z materialno obveznostjo zaradi morebiti neuspešnega študija, kaže na njeno drugačno gledanje glede sinovega izobraževanja oziroma na navzkrižje koristi tožeče stranke in njenega sina. To pa je centru za socialno delo nalagalo, da v skladu z določbo 213. člena ZZDR postavi kolizijskega skrbnika.
ZDDV-1 člen 63, 63/1, 67. ZDavP-2 člen 76, 76/1, 76/3.
DDV - odmera DDV - odbitek vstopnega DDV - izpolnjevanje pogojev za priznanje pravice do odbitka vstopnega DDV - leasing vozil - odvzem identifikacijske številke
Izdajatelj računa ni bil davčni zavezanec, kar posledično pomeni, da pridobitelj računa na tej podlagi nima podlage v ZDDV-1 za odbitek vstopnega DDV. Uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV po 67. členu ZDDV-1 je možno le ob izpolnjevanju navedenih pogojev in ni vezano na trenutek objave odvzema ID številke za DDV davčnemu zavezancu na spletni strani DURS. Dokazno breme trditev, s katerim uveljavlja zmanjšanje davčne obveznosti, pa je na strani zavezanca za davek.
davek iz dejavnosti - gostinska dejavnost - cenitev davčne osnove - ocena davčne osnove
Primerjava tožnika z drugimi davčnimi zavezanci je bila opravljena zgolj kot eden od elementov preverjanja pravilnosti ugotovljenega koeficienta pribitka, kot izhaja iz tožnikovih poslovnih knjig. Ta primerjava s tremi zavezanci, ki opravljajo primerljivo dejavnost, pa nato na izvedeno cenitev davčne osnove ni vplivala. Davčna osnova je bila namreč ugotovljena izključno na podlagi tožnikovih podatkov o nabavljenih količinah materiala in ob upoštevanju njegovih normativov ter jo je mogoče tudi računsko preveriti.
Verjetna davčna osnova oziroma z oceno določena davčna osnova se zniža le, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Tožnik je prvostopenjskemu organu sicer navedel dve pravni osebi in njun koeficient pribitka, vendar bi moral dokazati nižjo osnovo v okviru svojega poslovanja, česar pa ni storil.
ZUP člen 9, 9/1, 9/3, 67, 67/2, 68, 68/5, 144, 144/1, 144/1-1, 146, 146/1. OZ člen 26, 27.
neposredna plačila v kmetijstvu - ukrepi Programa razvoja podeželja - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - načelo zaslišanja stranke
Tožnik je bil s pozivom upravnega organa pozvan, da zahtevek za izplačilo sredstev dopolni tako, da predloži zapisnik o izbiri in najmanj tri primerljive ponudbe za opremo. Glede na navedeno vsebino dopis tožniku ni bil poslan v smislu 1. odstavka 9. člena ZUP, da bi se ta po zaključku ugotovitvenega postopka in pred odločitvijo v zadevi mogel izjaviti o relevantnih dejstvih in okoliščinah, pač pa kot poziv k odpravi pomanjkljivosti nepopolne vloge.
SZ-1 člen 173, 175. SZ člen 155. ZNNZ člen 10, 17.
najemniki denacionaliziranih stanovanj - nepovratna in kreditna sredstva - nacionalizacija stanovanja - izvzetje iz nacionalizacije - stanovanjska pravica
Z izpodbijano odločbo je upravni organ tožnici upravičenja iz 173. člena SZ-1 odrekel z razlogom, ker stanovanje, v zvezi s katerim je ta upravičenja uveljavljala, ni bilo podržavljeno in na njem tožeči stranki ni bila podeljena stanovanjska pravica. Upravni organ je nadalje ugotavljal okoliščini, ki sta relevantni dejstvi po 175. členu SZ-1 (podržavljenje stanovanja in imetništvo stanovanjske pravice), čeprav se na to določbo ni izrecno skliceval.
Izpodbijana odločba nima obrazložitve, kot je predpisana z določbo 214. člena ZUP in je tako tudi ni mogoče preizkusiti. V delu, ki se izpodbija s tožbo, se organ prve stopnje do konkretnih navedb in dokazov tožnice v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni opredelil, marveč je zgolj navedel zakonsko besedilo, ter da tožnica ne izpolnjuje zakonskih pogojev iz 2.a člena ZZVN. V obrazložitvi izpodbijane odločbe bi moral prvostopni organ konkretno utemeljiti, na podlagi česa je ugotovil, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja – ukradenega otroka.
blagovna znamka - absolutni razlogi za zavrnitev znamke - registracija blagovne znamke - razlikovalni učinek znaka - označevanje vrste - označevanje geografskega izvora
Jožefov vrelec je ime mineralnega vrelca v Sicheldorfu v Avstriji. Ime mineralnega vrelca, ki predstavlja naravni vir, za katerega črpanje mora država podeliti koncesijo, predstavlja le označbo izvora proizvoda. Tak podatek nudi le informacijo o lastnosti oziroma geografskem izvoru proizvoda oziroma storitve. Potrošnik v takem primeru ne more ločiti, kdaj je beseda uporabljena kot nek „splošen podatek“ in kdaj kot „znamka“.
brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Tožeča stranka tožbe ni vložila v predpisanem tridesetdnevnem roku, kot izhaja iz pouka o pravnem sredstvu na odločbi in kot to določa 1. odstavek 28. člena ZUS-1, zato je tožba vložena prepozno.
ZUP člen 140, 140/3. SZ-1 člen 29, 29/2. ZGO-1 člen 54, 54/4, 66, 66/1, 66/1-6.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica graditi - soglasje vseh etažnih lastnikov - poseg v skupne gradbene elemente - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja
Ker gre v zadevi za gradbena dela, za katera je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, je treba ob upoštevanju določb SZ-1 in Pravilnika o upravljanju večstanovanjskih stavb pridobiti soglasja vseh etažnih lastnikov. Ker tega tožeča stranka ni pridobila oziroma predložila, tudi ni izkazala pravice graditi.
Upravni organ mora o vlogi, ki je stranka ni dopolnila, v skladu s 3. odstavkom 140. člena ZUP, odločati meritorno.
ZUP člen 260, 260/9, 270, 270/1. ZON člen 33a, 33a/5, 101e, 101e/4. Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja člen 3, 3/1, 3/2, 6, 38, 38/4, 38/5.
okoljevarstveno soglasje - obnova upravnega postopka stranski udeleženec - predlaganje dokazov - previdnostno načelo - vplivno območje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V obnovljenem postopku se odloča o tem, ali naj prva odločitev ostane v veljavi, se odpravi ali razveljavi in nadomesti z novo, kar pa je mogoče le ob upoštevanju predpisov in pravno pomembnih dejstev iz časa te odločitve. V obravnavani zadevi je bil namen dovoljene obnove v tem, da se tožniku omogoči položaj stranskega udeleženca in s tem povezano varstvo njegovih pravic, torej vse, kar bi lahko udejanil že v prejšnjem postopku, če bi to možnost imel. To vključuje tudi predlaganje dokazov (npr. zaslišanje prič, dokazovanje z izvedenci), s katerimi naj se ugotovijo v času prejšnjega postopka obstoječa pravno pomembna dejstva. Pri tem ni mogoče šteti, da teh dokazov, čeprav pridobljenih po dokončnosti odločbe z dne 26. 6. 2006, kar je kot časovni mejnik upošteval upravni organ v izpodbijani odločbi, in zato s kasnejšim datumom, ni mogoče uporabiti.