ZKP člen 357, 357-4, 371, 371/2, 372, 372-3. KZ-1 člen 90, 91, 91/1, 211, 211/1. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
kaznivo dejanje goljufije - zastaranje kazenskega pregona - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - kršitev kazenskega zakona - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - pravica do obrambe - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Ob upoštevanju drugega odstavka 3. člena ZZUSUDJZ, po katerem je bilo zastaranje zadržano v obdobju od 29. 3. 2020 do 31. 5. 2020 (skupno torej 64 dni), je zastaralni rok, po poteku katerega kazenski pregon ni več dovoljen, že potekel. V obravnavani zadevi je tako kazenski pregon za obdolžencu očitano kaznivo dejanje zastaral z iztekom 29. 6. 2022, kar je sicer po razglasitvi izpodbijane sodbe, a pred predložitvijo zadeve pritožbenemu sodišču dne 26. 8. 2022. Ker je torej kazenski pregon, katerega dovoljenost predstavlja enega izmed pogojev za izvedbo kazenskega postopka in izdajo meritorne sodbe, v obravnavani zadevi glede obdolženega A. A. že zastaran, je podana kršitev kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP.
narok za glavno obravnavo - preložitev naroka - skrbnost stranke - opravičilo pravdne stranke - opravičljiv razlog za odsotnost z naroka - restriktivna razlaga izjem - enako varstvo pravic - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - zloraba pravic v postopku
Po stališču pravne teorije in sodne prakse mora biti preložitev naroka izjema, ne pa pravilo. Dopustna je le v primeru, če je izkazana zadostna skrbnost stranke same. Ni dovolj, da se stranka opraviči, podan mora biti tudi opravičljiv razlog za izostanek, ki mora biti podprt z dokazom. Pravice do preložitve naroka, ki izhaja iz pravice do enakega varstva pravic (člen 22 Ustave), ni mogoče obravnavati ločeno od pravice nasprotne stranke do učinkovitega pravnega varstva in sojenja brez nepotrebnega odlašanja (člen 23 Ustave). Tudi stranke so odgovorne, da s skrbnim in vestnim sodelovanjem v postopku prispevajo k učinkovitosti in pospešitvi sodnega postopka.
Tožena stranka je imela vse možnosti, da zagotovi prisotnost pooblaščenca na glavni obravnavi, vendar je iz zgoraj opisanega poteka dogodkov razvidno, da pri tem ni izkazala zadostne skrbnosti. Glede na to, da je vabilo prejela dva meseca pred razpisano obravnavo in pooblastilo odvetnika napovedala en mesec pred obravnavo, z odvetnikom pa stopila v kontakt le en dan pred obravnavo, njeno ravnanje ne ustreza standardu dolžne skrbnosti v postopku. V takem primeru je treba prošnjo za preložitev naroka obravnavati restriktivno.
odgovornost pravne osebe za prekršek - ekskulpacijski razlog - opis dejanja v plačilnem nalogu - kvalificirana oblika
Po tretjem odstavku 14. člena ZP-1 bi se pravna oseba sicer lahko ekskulpirala, če bi izkazala, da je storila vse potrebno, da bi prekršek preprečila. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ni izdala ustreznih navodil in ni zagotovila, da bi vozniki pred začetkom vsake vožnje opravili pregled zaščitne opreme. Da bi taka navodila izdala, pritožnica niti ne trdi. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča gre za enostaven ukrep, s katerimi bi lahko učinkovito preprečili prekrške po 12. točki prvega odstavka 54. člena ZPNB.
Po drugem odstavku 54. člena ZPNB se z globo 2.000 eurov kaznuje pravna oseba, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, če kršitev pomeni tveganje za poškodbe oseb ali škodo v okolju, ki zahteva ustrezne ukrepe, kot na primer odpravo pomanjkljivosti na kraju nadzora oziroma najkasneje do začetka naslednjega prevoza. Iz opisa dejanja v plačilnem nalogu ni razvidno nobeno dejstvo, ki bi utemeljevalo uporabo kvalificirane oblike. Prekrškovni organ je namreč zapisal zgolj, da "voznik ni zmožen predložiti varovalnih očal, ki so potrebna v opremi za zagotavljanje splošne varnosti po ADR". Za uporabo drugega odstavka 54. člena ZPNB zato ni pogojev.
ZFPPIPP člen 132, 389, 389/3, 390, 390/1, 393, 393/1, 393/3, 393/4. ZIZ člen 102. ZDR-1 člen 130. ZDSS-1 člen 5, 5/1.
stečaj zapuščine - izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika - stečajna masa - pravice iz delovnega razmerja - delovni spor - stroški v zvezi z delom - regres - delovna uspešnost - izplačilo dnevnic - potni stroški
S sklepom o izterjavi stalnih prejemkov stečajnega dolžnika sodišče ugotovi, da dolžnikovi prejemki v dovoljenem obsegu spadajo v stečajno maso in izplačevalcu naloži, da mora po prejemu sklepa o izterjavi zarubljene zneske namesto dolžniku izplačevati na fiduciarni račun upravitelja.
Če delodajalec sklepa ne realizira pravilno, odgovarja za napake. Sodišče v primeru, če izplačevalec ne ravna v skladu s sklepom o izterjavi stalnih prejemkov, delodajalcu naloži, da v dobro fiduciarnega denarnega računa upravitelja plača vse zneske, ki jih ni odtegnil ali izplačal po sklepu o izterjavi. Predmet sklepa iz tretjega odstavka 393. člena ZFPPIPP je torej napaka pri realizaciji sklepa o izterjavi.
V tej zadevi ne gre za napako pri realizaciji sklepa o izterjavi, temveč za morebitno napako pri obračunu stroškov. Odločanje o povračilu stroškov v zvezi z delom zato ne more biti predmet sklepa, izdanega na podlagi tretjega odstavka 393. člena ZFPPIPP. V primeru vložene tožbe bi bilo v sporu o pravici iz delovnega razmerja pristojno odločati delovno sodišče v individualnem delovnem sporu.
ZPP člen 181, 274, 274/1.. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 263, 263/1, 263/1-1.. URS člen 157.. ZDSS-1 člen 63, 63/1, 72.
pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti - zavrženje tožbe - obnova postopka po uradni dolžnosti - subjektivni rok - domneva obstoja pravnega interesa - razveljavitev sklepa
Za presojo predmetne zadeve v zvezi z izpodbojno tožbo je odločilno le vprašanje izpolnjenosti enomesečnega subjektivnega roka za uvedbo obnove, s katerim se prvostopenjsko sodišče sploh ni ukvarjalo.
Pravni interes za vložitev izpodbojnih tožb zoper drugostopenjske upravne odločbe se domneva. Pravne koristi ali pravnega interesa ob pravočasno vloženi tožbi zoper drugostopenjsko, v upravnem postopku dokončno odločbo ni potrebno niti ni dopustno ugotavljati. Iz takšnega razloga tožbe ni mogoče zakonito zavreči, kar velja tudi za obravnavani primer. Ne gre za ugotovitveno tožbo iz 181. člena ZPP, da bi jo bilo mogoče ob neizkazani pravni koristi zavreči na podlagi 274. člena ZPP, kot je nezakonito postopano z izpodbijanim sklepom.
KZ-1 člen 240, 240/1, 240/2, 253, 253/1. ZGD-1 člen 263, 263/1, 515.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - zakonski znaki kaznivega dejanja - opredelitev kaznivega dejanja
Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku konkretno presoditi, ali je bilo ravnanje obdolženca v nasprotju s koristmi oziroma interesi družbe A. d.o.o. in torej motivirano z njegovimi osebnimi interesi po pridobitvi premoženjske koristi na račun oškodovanja družbe A. d.o.o. Ravno ta namen obdolženca je tisto dejstvo, ki lahko njegovo ravnanje prevesi v sfero protipravnosti.
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 253. člena KZ-1 predstavlja posebno obliko goljufije, pri kateri storilec spravi v zmoto pristojni organ s tem, da mu navaja lažne okoliščine ali določene okoliščine zamolči, izključno na podlagi teh navedb pa pristojni organ v javni listini, zapisniku, knjigi ali poslovni listini te lažne okoliščine potrdi.
spor majhne vrednosti - stroški pravdnega postopka - dovoljeno število pripravljalnih vlog
Pritožba utemeljeno opozarja na določbo 452. člena ZPP po kateri ima tožena stranka v sporu majhne vrednosti pravico do vložitve odgovora na tožbo ter ene pripravljalne vloge. Toženka je zato izčrpala dovoljeno število pripravljalnih vlog, ki jih lahko vloži v sporu majhne vrednosti. Tudi sodišče prve stopnje v sodbi te toženkine vloge ni upoštevalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00060803
SPZ člen 77, 77/1, 77/2, 77/3, 77/4, 77/5.. ZEN člen 136.
sodna določitev meje - močnejša pravica - domneva močnejše pravice - dokončno urejena meja v katastrskem postopku - s predpisano natančnostjo urejena meja - natančnost koordinat ZK točk - strinjanje s potekom meje - sporni mejni svet - izvedensko mnenje - zaslišanje izvedenca
SPZ določa, da se močnejša pravica domneva po meji, ki je dokončno urejena v katastrskem postopku (drugi odstavek 77. člen SPZ). Če gre za mejo, ki je bila v katastrskem postopku določena po prejšnjih predpisih, se šteje za urejeno, če je določena s koordinatami zemljiškokatastrskih točk, določenih s predpisano natančnostjo, in če je iz zapisnikov jasno razvidno, da so se lastniki strinjali s potekom meje, kot je bila v naravi označena z mejniki (136. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin, v nadaljevanju ZEN).
ZFPPIPP člen 331, 331/1, 342, 342/1, 342/1-3, 345, 345/2, 345/2-1, 395, 395/2, 395/3. SPZ člen 6, 247, 247/1. SZ-1 člen 11. ZIZ člen 174, 174/2, 174/3. ZZK-1 člen 89, 89/3, 89/3-2, 96.
sklep o prodaji nepremičnin - nepremičnina, ki je dom dolžnika - izpraznitev nepremičnin - vpis v zemljiško knjigo - služnost stanovanja (habitatio) - stvarno breme - družinski član - kolizija pridobljenih stvarnih pravic - načelo vrstnega reda - prednostno načelo
Prednostno načelo pomeni, da imajo starejše stvarne pravice prednost pred mlajšimi stvarnimi pravicami. Smiselno enako pravilo določa glede osebnih služnosti, stvarnega bremena in stavbne pravice 3. točka prvega odstavka 342. člena ZFPPIPP.
Pritožnika se na vknjiženo pravico služnosti stanovanja (in stavbnega bremena) ne moreta uspešno sklicevati, saj gre za pozneje pridobljeni izvedeni pravici. V takem primeru zaradi izključujočega učinka uveljavitve hipoteke s prednostnim vrstnim redom, prenehajo vse osebne služnosti in stvarno breme, ki so bile pridobljene po trenutku, od katerega učinkuje vpis najzgodnejše hipoteke v zemljiško knjigo.
spor majhne vrednosti - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker 454. člen ZPP določa, da je potrebno v sporih majhne vrednosti izvesti glavno obravnavo samo na izrecno zahtevo pravdnih strank, v primeru, če sodišče po prejemu odgovora na tožbo oziroma prejemu pripravljalnih vlog ugotovi, da med strankama ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe, tožeča stranka pa takšne izrecne zahteve ni podala, (saj je odločitev o izvedbi naroka prepustila sodišču kot je pojasnila v pravočasnem odgovoru na pritožbo), tožena stranka pa se je izvedbi naroka izrecno odpovedala (452. člen ZPP), pritožbeno sodišče šteje, da očitana absolutno bistvena kršitev iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ni podana.
motenje posesti - regulacijska začasna odredba - izročitev ključev - motilno dejanje - pogoji za izdajo začasne odredbe - otrok s posebnimi potrebami - nastanek težko nadomestljive škode - pogoj reverzibilnosti - navedbe v odgovoru na pritožbo - stanovanjska hiša - pravica do doma - osnovne življenjske potrebe - mladoletni otroci - trditveno breme - trditvena in dokazna podlaga - pravni standard - ustaljena sodna praksa
Sodišče je sledilo prevladujočemu stališču v sodni praksi, da zgolj pogoj reverzibilnosti, brez izkazane verjetnosti težko nadomestljive škode za upnika, za izdajo regulacijske začasne odredbe ne zadošča.
Razlaga težko nadomestljive škode pri odvzemu posesti doma, kot jo zahteva sodišče, dejansko vodi v izvotlitev pravice do sodnega varstva in pravnega varstva z začasno odredbo in lahko povzroči, da zavarovanje z začasno odredbo v celoti izgubi svoj namen.
kaznivo dejanje posebno hude telesne poškodbe - zavestna malomarnost - delo z viličarjem
V obravnavanem primeru transportna pot ni bila prosta, obdolženec se o tem ni zanesljivo prepričal in zaradi njegovega malomarnega ravnanja, t. j. opustitve potrebne pazljivosti, je prišlo do obravnavanega dogodka.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSK00072485
ZZK-1 člen 15a, 40, 147, 149. SPZ člen 8, 107. ZEN člen 10, 95, 95/3.
vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo - odločba o vzpostavitvi etažne lastnine - zemljiški kataster kot uradna evidenca - vpis stavbe v kataster stavb - zemljiška knjiga - načelo prirejenosti zemljiške knjige in zemljiškega katastra - nastanek etažne lastnine - načelo povezanosti zemljišča in objekta - načelo vrstnega reda vpisov - stanje zemljiške knjige ob vpisu - neusklajenost podatkov - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo
Sodišče v sodnem zemljiškoknjižnem postopku zaradi načela prirejenosti postopkov ne sme presojati vprašanja pravilnosti in zakonitosti odločbe GURS (in torej tudi ne presojati, ali je bila pritožniku v upravnem postopku katastrskih sprememb zagotovljena pravica do izjave) in je tudi ne odpraviti. Če upravna odločba v upravnem postopku ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena, je nanjo vezano.
Prenos podatkov med katastrom in zemljiško knjigo se namreč pri prvih vpisih stavbe izvede šele ob vzpostavitvi etažne lastnine v zemljiški knjigi. V predmetni zadevi v trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče želelo vzpostaviti etažno lastnino, listina, ki je bila podlaga vpisu, ni več ustrezala stanju v katastru in zato vzpostavitve etažne lastnine na njeni podlagi ni mogoče izvesti.
ZPreZP-1 člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/4, 14/5. ZPP člen 358, 358-5. Direktiva 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih člen 2.
Tožeča stranka je za toženo stranko skladno z medsebojnim dogovorom opravila storitve prevoza, pri čemer njuno poslovno sodelovanje poteka na način, da tožena stranka preko elektronske pošte ali preko telefona naroči posamezen prevoz, tožeča stranka naročilo sprejme in prevoz opravi, nato pa stranki podpišeta še dostavnico ali prevoznico oziroma mednarodni tovorni list. Če je temu tako, pa po prepričanju pritožbenega sodišča ni mogoč sklep, da tožeča stranka v tem postopku vtožuje samo eno terjatev. Pritrditi je potrebno tožničini materialnopravni razlagi, da je bila skladno z opisanim poslovanjem za vsak prevoz sklenjena nova prevozna pogodba, iz katere izhaja tudi vsakič nova terjatev tožeče stranke in da posledično (ker tožena stranka dolga, ki izhaja iz naslova prevozov in ga je tožeča stranka obračunala z računi, izdanimi med 4. 5. 2021 in 1. 7. 2021, ni plačala v roku) za vsak prevoz tožeči stranki pripada tudi nadomestilo stroškov izterjave.
Pooblaščenka zasebnega tožilca je naslovila in pravočasno vložila zasebno tožbo pri krajevno nepristojnem sodišču, a je ta na krajevno pristojno sodišče prispela prepozno, kot odvetnica pa se ne more sklicevati na očitno pomoto.
ZPP člen 154, 155, 155/2, 158, 451, 452, 495, 495/1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8.
gospodarski spor majhne vrednosti - plačilo terjatve po koncu glavne obravnave - časovne meje pravnomočnosti - ugovor plačila v izvršilnem postopku - stroški pravdnega postopka
Mejnik časovne meje pravnomočnosti sodbe je zaključek glavne obravnave, v konkretnem primeru, ko gre za spor majhne vrednosti pa, ko je bila vložena zadnja pripravljalna vloga tožene stranke, to je dne 2. 7. 2021. To je zadnji trenutek, v katerem stranki lahko še navajata dejstva in dokaze, ki nastanejo še med postopkom, prav tako pa le dejstva, ki so obstajala do tega trenutka, sodnik lahko upošteva pri odločanju v zadevi. Ker je torej tožena stranka navedeni znesek poravnala po tem datumu, dne 11. 2. 2022, sodišče prve stopnje tega dejstva ni moglo upoštevati pri svoji odločitvi, tožena stranka pa ga ne more uveljavljati v pritožbi. Lahko pa se na to sklicuje z ugovorom v izvršilnem postopku, v primeru, da bi tožeča stranka kot upnik sprožila izvršilni postopek.
vknjižba prenehanja pravic zaradi smrti oziroma prenehanja imetnika - smrt imetnika pravice - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - listina, ki je podlaga za vpis
Stališče sodišča, ki ni dovolilo izbrisa pravic, ker v zemljiški knjigi ni vpisan podatek o rojstvu imetnika pravice, ki bi temeljil na listini, ki je podlaga za vpis in ta tudi ni povzet iz centralnega registra prebivalstva, je glede na okoliščine konkretnega primera, ko je že na podlagi listine, ki je bila podlaga za vpis pravice (listina iz leta 1899) evidentno, da sta imetnika pravic rojena pred letom 1900, prestrogo in ni v skladu z namenom zakona, ki je bil v olajšanju izbrisa v primerih, ko gre za oteženo dokazovanje smrti oseb, rojenih pred letom 1900, ki so zagotovo preminule, s tem pa tudi očiščenje neažurnih vpisov v zemljiški knjigi.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila zoper obtoženca vložena obtožnica Okrožnega državnega tožilstva v Celju, številka Kt/3680/2022, z dne 16. 6. 2022. Ta je z zavrnitvijo ugovora 25. 7. 2022 postala pravnomočna. S tem dejstvom je bil utemeljen sum storitve v obtožnici opisanih in obtožencu očitanih kaznivih dejanj znova formalno dognan.
evropski plačilni nalog - odločitev o stroških postopka - opredelitev stroškov - opredelitev zahteve za povrnitev stroškov - potrebni stroški - nepotrebni stroški - dopolnitev nepopolne vloge - pravica do izbire odvetnika - tuj odvetnik
Sodišče odloča o stroških postopka v okviru podanega predloga, ki ga mora stranka ustrezno opredeliti (drugi odstavek 163. člena ZPP). Tožeča stranka tega pravila pri predlogu za izdajo evropskega plačilnega naloga ni upoštevala. V predpisanem obrazcu je priglasila zgolj stroške za sodno takso (60,00 EUR) in nagrado za tožbo v nedefiniranem znesku 146,88 EUR. Drugih opravil, za katere bi zahtevala povračilo stroškov ni specificirala, kljub za to predvidenim rubrikam v obrazcu plačilnega naloga.
Stranka ima pravico do izbire odvetnika. Za pooblaščenca lahko izbere tudi odvetnika iz tujine. Pooblaščenec mora predložiti pravilno pooblastilo ob prvem pravdnem dejanju. Obstoj pravilnega pooblastila pa je procesna predpostavka, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. V primeru nepopolnega pooblastila stranko pozove k popravi vloge. Stroški za procesna dejanja za dopolnitev nepopolne vloge so sicer za tožečo stranko nujni, saj sicer preti, da sodišče njenih vlog ne bo obravnavalo. Za nasprotno stranko pa so ti stroški nepotrebni, zato je ne morejo bremeniti.
Upoštevaje temeljno načelo vestnosti in poštenja, ki velja v civilnem procesu, so potrebni stroški, ki naj se povrnejo nasprotni stranki, skrčeni na najmanjšo mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo tožeče stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00061553
OZ člen 190, 190/1, 191. ZŠpo-1 člen 28, 28/1, 28/2. ZPP člen 212.
financiranje programov založništva v športu - financiranje projekta - pomotoma nakazana sredstva - vračilo prejetih javnih sredstev - neupravičena obogatitev - plačilo neobstoječega dolga - vrnitev prejetega po pogodbi - prikrajšanje in obogatitev - privolitev v prikrajšanje - trditveno in dokazno breme - dokazno breme pri neupravičeni obogatitvi - ugovor
Okoliščina, da tožeča stranka upravlja in izplačuje „javna sredstva“, sama po sebi ne pomeni, da na podlagi neupravičene obogatitve ni upravičena zahtevati njihovega vračila.
Pritožba zastopa zmotno stališče, da je bila tožeča stranka tista, ki bi morala dokazati, da iz opravičljivega razloga ni vedela, da plačuje nekaj, kar domnevno ni bila dolžna plačati. Trditveno in dokazno breme za podan ugovor po 191. členu OZ je namreč na strani tožene stranke. Pritožbeni očitek, da mora tožeča stranka dokazati, da iz opravičljivega razloga ni vedela, da plačuje nekaj, kar domnevno ni bila dolžna plačati, pa je neutemeljen tudi iz razloga, ker tu ne gre za zmoto, kakor jo obravnavamo v zvezi z izpodbijanimi pravnimi posli, pri katerih se zahtevata njena bistvenost in opravičljivost. Zmota glede obstoja obveznosti pri izpolnitvi nedolga je torej lahko tudi krivdna.