motenje posesti - pasivna legitimacija - motilec posesti - podjetje - direktor družbe - fizična oseba - naročilo motitvenega ravnanja - trditvena podlaga
Ker je tožeča stranka tožila na motenje posesti podjetje, ki je postavilo na dovozno pot traktor, ne more biti pasivno legitimiran njen direktor, ki je postavitev traktorja naročil v funkciji direktorja.
Ker je v tožbi in v predlogu izdaje začasne odredbe drugotoženec označen kot fizična oseba in ne kot direktor družbe, je jasno, da mora biti trditvena podlaga v tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe o tem, zakaj je tožen. Dejstvo, da je za prvotoženo stranko naročil določena ravnanja kot direktor, materialnopravno ne pripelje do rešitve, katero je želela tožečo stranko to je, da je pasivno legitimiran v motenjski pravdi. Sodišče prve stopnje je tako zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da ker je drugotoženec direktor, je imel interes in korist za firmo naročiti motilno ravnanje in je zato pasivno legitimiran.
uveljavljanje pogodbene kazni - neizpolnitev pogodbene obveznosti - odgovornost za neizpolnitev obveznosti - prodajna pogodba za nepremičnino - odprava napak - dogovor - vsebina pogodbe - oprava dogovorjenega dela - rok za izpolnitev obveznosti - napake objekta - zamuda z izpolnitvijo - pravočasno uveljavljanje pogodbene kazni
Pritrditi je mogoče materialnopravni presoji sodišča prve stopnje, da gre v primeru, če je izpolnitev obremenjena s stvarno napako, v pravnem smislu za izpolnitev, zato ni podlage za uveljavljanje pogodbene kazni zaradi neizpolnitve. Pritožnik pa utemeljeno graja materialnopravno izhodišče, da je pogodbena kazen lahko določena le za primer neizpolnitve ali izpolnitve z zamudo. Po stališču pravne teorije in sodne prakse je pogodbena kazen lahko dogovorjena ne samo za neizpolnitev obveznosti ali za zamudo z izpolnitvijo (kot izhaja iz besednega zapisa prvega odstavka 247. člena OZ), temveč tudi za primer izpolnitve z napakami. Drugi odstavek 247. člena OZ določa, da če iz pogodbe ne izhaja kaj drugega, se šteje, da je kazen dogovorjena za primer, če dolžnik zamudi z izpolnitvijo (za primer zamude z izpolnitvijo v ožjem smislu). Dogovor, da je pogodbena kazen dogovorjena tudi za primer izpolnitve z napako (za primer zamude z izpolnitvijo v širšem pomenu), mora biti izrecno (jasno) zapisan. Ključen je torej odgovor na vprašanje, ali dogovor pravdnih strank o pogodbeni kazni zajema tudi pogodbeno kazen za zamudo z izpolnitvijo v širšem smislu, torej za zamudo s pravilno izpolnitvijo v primeru izpolnitve z napako, ki traja v obdobju od dospelosti obveznosti do odprave napake.
Pritožbeno sodišče pritrjuje argumentaciji sodišča prve stopnje, da v tožbenih trditvah ni bilo podlage za presojo utemeljenosti zahtevka za plačilo pogodbene kazni zaradi zamude z izpolnitvijo. Tudi vse v pritožbi izpostavljene pogodbene kršitve pritožnik označuje kot neizpolnitev obveznosti (ne izpolnitev z zamudo). Pritožbeno sodišče argumentaciji sodišča prve stopnje dodaja, da pravica zahtevati plačilo pogodbene kazni, ki je bila dogovorjena za primer zamude, preneha, če pogodbi zvesta stranka sprejme izpolnitev obveznosti in če hkrati (nemudoma) ne izjavi (sporoči drugi pogodbeni stranki), da si pridržuje pravico do pogodbene kazni (peti odstavek 251. člena OZ). Gre za zakonsko domnevo, da se je pogodbena stranka s tem, ko je sprejela izpolnitev obveznosti, odpovedala pravici do pogodbene kazni, ki je lahko ovržena s takojšno izjavo dolžniku, da vztraja (tudi) pri plačilu pogodbene kazni. Tožnik v postopku ni podal trditev v smeri, da je nemudoma, ko je sprejel toženčevo izpolnitev obveznosti (četudi obremenjeno z napakami), podal izjavo o pridržanju pravice do pogodbene kazni.
Kadar je med strankama sporno, ali delovno razmerje obstaja, je obstoj mogoče uveljavljati le s tožbo. Če takšne odločitve ni, tudi ni obstoja delovnega razmerja in posledično tudi ne pravic, ki iz njega izhajajo. Zato ni mogoče doseči pristojnosti delovnega sodišča z zahtevkom, da je bil toženec obogaten, ker je tožeča stranka na podlagi pogodbe o sodelovanju izplačala bruto zneske, namesto neto zneskov. Gre za obogatitveni zahtevek.
JAVNI RED IN MIR - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
VSL00059182
URS člen 31. ZKP člen 10, 10/1, 277, 277/1-3. KZ-1 člen 300, 300/1, 300/3. ZJRM-1 člen 7, 7/2.
kaznivo dejanje napada na uradno osebo, ko opravlja naloge varnosti - nedostojno vedenje na javnem kraju - prekršek in kaznivo dejanje - postopek pred sodiščem za kaznivo dejanje, ki ima tudi znake prekrška - opis kaznivega dejanja - opis prekrška - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - prekrivanje prekrška in kaznivega dejanja - isti historični dogodek
Pritožnik pravilno navaja, da je kasnejši kazenski postopek dopusten, če ne izhaja iz identičnih ali bistveno enakih dejstev kot predhodni prekrškovni postopek, vendar je zmotno pritožbeno zatrjevanje, da so v opisu očitanega kaznivega dejanja okoliščine, ki se bistveno razlikujejo od okoliščin, na podlagi katerih je bil obdolžencu izdan plačilni nalog za prekršek po drugem odstavku 7. člena ZJRM-1. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, se obdolžencu v tem postopku očita identično prepovedano ravnanje (žaljenje, grožnje ter ogrožanje navedenih policistov), ki ga v bistvenem tvorijo enaka dejstva.
Nadaljnje grožnje, navedene v opisu kaznivega dejanja, ki sicer niso vključene v opis prekrška, in sicer, da jih bo našel, ko bodo v civilu in z njimi fizično obračunal, da nima pištole, da pa bi jih vse pobil, če bi jo imel in da si bo pridobil pištolo in jih vse postrelil, ne pomenijo, da gre za v bistvenem drugačna dejstva, zaradi katerih uvedeni kazenski postopek ne bi pomenil kršitve načela ne bis in idem, kot je pravilno zaključilo prvostopenjsko sodišče.
Podobno velja tudi v obravnavanem primeru, kjer sicer drži, da opis kaznivega dejanja vsebuje še grožnje s pištolo, vendar so grožnje vsebovane že v opisu prekrška, zato kriminalna količina oziroma dejstva, ki so podlaga za kazenski pregon niso v bistvenem drugačna od podlage za prekrškovni postopek, zato kazenski postopek, kot ugotavlja prvostopenjsko sodišče, ni dopusten.
Pritožbeno sklicevanje na okoliščino, da je večino groženj obdolženec izrekel po izdaji plačilnega naloga, je brezuspešno, saj pritožnik ne navede, katere od groženj naj bi obdolženec izrekel po izdaji plačilnega naloga in pritožbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. Takšna zatrjevana okoliščina niti ne vpliva na zaključek izpodbijanega sklepa, da očitek obdolžencu temelji na enotnem, kontinuiranem dogajanju, saj tako opis kaznivega dejanja kot prekrška vsebujeta opis groženj kot bistveno enako okoliščino, in zato niti ni odločilno, kdaj je bil izdan plačilni nalog.
postopek za predajo - predaja zahtevane osebe - razlogi za zavrnitev predaje zahtevane osebe
Ko je v teku postopka predaje zahtevane osebe zaradi izvršitve zaporne kazni po sodbah druge države članice EU, o izjavi zahtevane osebe, da želi kazen prestajati v Republiki Sloveniji, odločeno v "ločenem" postopku, s strani drugega pristojnega odločevalca (predsednika sodišča) in v času, ko je bilo zaradi take zahteve odločanje o predaji zahtevane osebe začasno odloženo, je sklicevanje na tako - pravnomočno - odločitev potrebno šteti tudi kot presojo fakultativnega razloga za zavrnitev predaje zahtevane osebe po 3. točki 11. člena ZSKZDČEU-1.
KZ-1 člen 90, 90/4, 91, 91/2, 91/4. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
zastaranje kazenskega pregona - zastaralni rok - pretrganje zastaralnega roka - zadržanje zastaranja
V zvezi s potekom roka za zastaranje kazenskega pregona za kazniva dejanja obravnavana v tem postopku (od 19. 3. 2010 do 11. 9. 2010) po določbi četrtega odstavka 90. člena KZ-1 je treba upoštevati tudi določbo četrtega odstavka 91. člena KZ-1, da se zastaranje pretrga, če storilec v času, ko teče zastaralni rok, stori enako hudo ali hujše kaznivo dejanje, in da po pretrganju začne zastaranje znova teči. Sodba Okrožnega sodišča v Novem mestu, s katero je bil obtoženi A. A. spoznan za krivega kaznivega dejanja umora je postala pravnomočna 10. 2. 2016, kar pomeni, da je bilo takrat pravnomočno ugotovljeno, da je storil kaznivo dejanje umora 25. 2. 2012, zato je datum storitve tega kaznivega dejanja pretrgal tek zastaranja za kazniva dejanja, obravnavana v tem postopku in je zato takrat začelo zastaranje teči znova.
Zaradi uveljavitve ZZUSUDJZ, ki je določal, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne (kar obravnavana zadeva ni bila) je uveljavitev in veljavnost določb tega zakona, pomenila dejansko podlago za zadržanje zastaranja materialnih rokov. S sprejemom ZZUSUDJZ in časovno veljavnostjo le-tega od 29. 3. 2020 do 31. 5. 2020 je bilo vzpostavljeno in normativno urejeno stanje, ko država zaradi objektivnih ovir ni mogla odločati o zahtevi za pregon upravičenega tožilca, zato navedenega časa ni moč šteti v čas zastaranja.
psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - zakonski pogoji za izrek ukrepa - izjemen ukrep - poseg v ustavne pravice posameznika - dokazi - izvedensko mnenje - milejši ukrep - pritožba zoper sklep - rok za odločitev o pritožbi - učinek pravnomočnosti sklepa
Pri udeležencu so podani vsi zakonski pogoji za zadržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve.
Prepričljiva je ugotovitev izvedenke, da druge milejše oblike pomoči ne pridejo v poštev, ker je udeleženec do svoje bolezni nekritičen, ambulantno zdravljenje pa je letos poleti sam opustil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00059012
OZ člen 111, 193. ZPP-E člen 125, 125/3. ZPP člen 337, 337/3.
razveza prodajne pogodbe za nepremičnino - prva pridobitev - veljavna sklenitev pogodbe - kasnejša pridobitev lastninske pravice - ponovna prodaja nepremičnine - plačilo kupnine - vzroki za razvezo - nedobroverni pridobitelj - poštenost pridobitelja - neskrbno ravnanje - zastaranje zamudnih obresti - ugovor zastaranja - pravočasnost ugovora zastaranja - ugovor zastaranja v pritožbi - novela ZPP-E
S sodbo višjega sodišča je bil zavrnjen tožbeni zahtevek, da prodajna pogodba z dne 14. 8. 2013 in dodatek k njej z dne 14. 8. 2013 glede ½ nepremičnine parc. št. 58/14, k. o. ..., nista bili sklenjeni in ne ustvarjata nobenih pravnih učinkov. To pa pomeni, da sta bili veljavno sklenjeni in da učinkujeta.
Dejstvo je, da je bila prodajna pogodba veljavno sklenjena, odprto pa ostaja vprašanje, zakaj je bila nepremičnina prodana še enkrat, a odgovor na to vprašanje za odločitev v tej pravdni zadevi ni pomemben. Kot je bilo ugotovljeno, je bila kupnina plačana, to dejstvo pa nikakor ne pomeni, da A. A. zaradi prejema kupnine ne bi mogla končati v osebnem stečaju, kot zaključuje pritožba. Konec koncev pa tudi ne gre za njen denar, ampak za denar toženca, torej tudi ta denar ni mogel vplivati na njene premoženjske razmere.
Ker je lahko pošten le tisti prejemnik, ki se glede na okoliščine primera ne zaveda in tudi ne more zavedati, da je nekaj prejel brez pravne podlage, ni mogoče zaključiti, da bi bil toženec dobroveren, saj se je zavedal (oz. bi se moral zavedati), da obstaja prodajna pogodba, sklenjena preko njegove pooblaščenke. Tudi po presoji pritožbenega sodišča zato toženec kot neupravičeni pridobitelj nosi posledice svojega neskrbnega ravnanja.
Zastaranja sodišče ne upošteva po uradni dolžnosti, ampak le na ugovor. Takšnega ugovora (zastaranja zamudnih obresti) pa v postopku pred sodiščem prve stopnje toženec ni podal.
Tretji odstavek 125. člena ZPP-E določa, da se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah tega zakona (torej ZPP-E), če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. V predmetni zadevi je bila izpodbijana sodba izdana 3. 12. 2021, torej po uveljavitvi ZPP-E, zato pritožbeno sodišče pri odločanju uporablja ZPP, z vključeno novelo ZPP-E, kar pomeni, da ugovora zastaranja, ki ni bil uveljavljen pred sodiščem prve stopnje, ni mogoče uveljavljati v pritožbi.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - elaborat - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča
S sklepom, ki ga predvideva 13. člen ZVEtL-1, se opravi le presoja, ali je izdelan elaborat primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa. S pritožbo zoper ta sklep je tako mogoče izpodbijati le pravilnost te presoje. Odločanje o tem, ali novo nastale parcele pripadajo stavbi, ki je v etažni lastnini predlagateljev, bo predmet končne odločitve o določitvi pripadajočega zemljišča.
nagrada in stroški izvedenca - odmera izvedenine - vrednotenje izvedenskega dela - izpolnitev naloge - plačilo sodne takse za pritožbo - pritožba zoper končni sklep - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - ugovor zoper plačilni nalog - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - nastanek taksne obveznosti za pritožbo
Izvedenec je strokovni pomočnik sodišča in ne strank oziroma udeležencev postopka. Pritožnik, čeprav ni zadovoljen z rezultatom dokazovanja, izvedencu ne more odrekati pravice do plačila za opravljeno delo.
Plačilo sodne takse za pritožbo zoper končni sklep, ki jo je vložil nasprotni udeleženec, je procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje pritožbe, zato ne more biti dvoma o tem, da je pritožnikova taksna obveznost nastala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00060821
SZ člen 113, 113/2, 117, 117/1, 117/2, 117/5, 118, 119, 123, 125, 125/2, 125/3, 125/4, 147, 147/3. SZ-1 člen 166, 176, 176/1. ZPP člen 199, 199/1, 200, 200/1, 200/3. SPZ člen 23, 66, 66/3. ZVEtL-1 člen 19, 19/2, 21, 21/1. ZIZ člen 238, 238/1. ZZK-1 člen 31, 32. ZDen člen 88.
pravica do odkupa stanovanja - lastninjenje in privatizacija stanovanj - denacionalizacija stanovanjske stavbe - predkupna pravica - vrstni red predkupnih upravičencev - pravni interes - stranska intervencija - pravni interes za stransko intervencijo - pravni učinek dejanj intervenienta - nujno sosporništvo - najemna pogodba za nedoločen čas - neprofitna najemnina - pravni naslov - nedokončana etažna lastnina - solastništvo nepremičnine - tožba na sklenitev kupne pogodbe - vpis v zemljiško knjigo - odkupna vrednost - določitev vrednosti spora - odmera stroškov postopka - nedovoljena pritožbena novota
Predpostavka stranske intervencije je poseben intervencijski interes, ki je podan, kadar je intervenient z eno izmed strank v materialnopravnem razmerju tako, da utegne sodba neposredno ali posredno vplivati na njegov pravni položaj.
Nedokončana etažna lastnina (nerazdeljena solastnina) ni ovira za privatizacijski odkup. Tožnik ima pravico zahtevati sklenitev kupoprodajne pogodbe v solastninskem deležu, ki pripada toženki, saj njegov zahtevek ne posega v lastninska upravičenja drugih solastnikov tj. naslednikov upravičencev iz postopkov vrnitve podržavljenega premoženja.
Upravičenci lahko uveljavljajo pravico do nakupa stanovanja z zakonsko določenimi popusti v zakonsko določenem roku. Prekluziven je rok za vložitev zahteve za prodajo stanovanja, ne rok za vložitev tožbe. Ker je postopek za vrnitev podržavljenega/zaplenjenega premoženja predstavljal pravno oviro za odločanje o zahtevi za odkup stanovanja, je šteti, da je zahteva za odkup, ki jo je tožnik podal 13. 11. 1991 ter ponovno 29. 9. 2014, ohranila svoje pravne učinke.
ZDKG člen 7, 14, 14/2, 15, 15/1, 16, 16/1. ZSDP-1 člen 70, 73.
sklep o dedovanju - dedovanje zaščitene kmetije - nujni delež v denarju - zmanjšana gospodarska zmožnost kmetije - vštetje pričakovanih izdatkov prevzemnika zaščitene kmetije
V ponovnem odločanju je tako sodišče prve stopnje odločalo le še o predlogu pritožnice kot dedinje zaščitne kmetije o vštetju pričakovanih izdatkov prevzemnice zaščitene kmetije, potrebnih za usposobitev mld. nujnih dedičev za samostojno življenje, primerno gospodarski možnosti zaščitne kmetije, v nujni delež, ki tem dedičem pripada (prvi odstavek 16. člena ZDKG).
stroški pravdnega postopka - povrnitev pravdnih stroškov - delna pripoznava tožbenega zahtevka - delni umik tožbe - delna sodba na podlagi pripoznave - ustavitev postopka zaradi umika tožbe - povrnitev pravdnih stroškov po delnem umiku tožbe - plačilo sorazmernega dela stroškov
Pri odločitvi o stroških postopka je treba ne glede na delno pripoznavo zahtevka upoštevati tudi delni umik tožbe. Ker iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi bil slednji posledica izpolnitve zahtevka, je tožena stranka glede na prvi odstavek 158. člena ZPP upravičena do povrnitve sorazmernega dela stroškov postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00061416
ZPP člen 72, 285. OZ člen 990, 1000, 1000/1-2, 1002.
soprispevek k povečanju ali ohranitvi premoženja - vlaganje v nepremičnino - gradnja - prepričljiva dokazna ocena - družbena pogodba - skupni namen pogodbenih strank - likvidacija družbe - prispevek družbenikov - materialno procesno vodstvo - vpliv na pravilnost in zakonitost sodbe - odprto sojenje - zahteva za izločitev sodnika - prepozno vložena zahteva - pavšalne pritožbene navedbe
Toženec ni pravočasno podal morebitnega predloga za izločitev sodnice, kar bi lahko storil le do konca obravnave pred sodiščem prve stopnje.
Če družba preneha, so družbeniki dolžni opraviti likvidacijo, ostanek premoženja se razdeli med družbenike po enakih delih, kot veljajo za prispevke.
Stranka v pritožbi ni navedla kdaj in na kakšen način (osebno ali po pošti) naj bi vlogo z vložila oziroma posredovala sodišču, niti v zvezi s tem ni predložila nobenega dokaza. Pritožnica le z navedbo datuma na vlogi, ki naj bi bila posredovana sodišču, brez ustreznega substanciranja relevantnih dejstev o predložitvi vloge sodišču, ne more uspeti.
motenje posesti - spor zaradi motenja posesti - sodno varstvo posesti - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - posest stanovanja - trditveno in dokazno breme - uradno prijavljeno stalno prebivališče - dejansko prebivališče - neprerekane trditve
Navedene trditve in dokaz (vročilnica) so, sploh če so neprerekane, zadostne za izkaz posesti. Navedba uradno prijavljenega prebivališča v tožbi ne ovrže z dokazom podprtih navedb o dejanskem bivanju, saj ni nujno, da oseba vedno živi na naslovu, kjer ima prijavljeno prebivališče. Enako velja za račun za plačilo v stanovanju porabljene elektrike. Račun se vedno glasi le na eno osebo, stanovanjske prostore pa lahko uporablja več oseb; račun torej ne dokazuje kdo je neposredni posestnik stanovanja. Lastništvo nepremičnine ne dokazuje, kdo nepremičnino dejansko uporablja. Nasprotno pa potrdilo o prejemu sodnega pisanja na določenem naslovu utemeljuje verjetnost, da naslovnik živi na naslovu opravljene vročitve.
izbrisani - izbris iz registra prebivalstva RS - odškodninska odgovornost države RS - protipravno ravnanje - škoda - vzročna zveza - izguba zaposlitve - denarna socialna pomoč - (ne)upravičenost do denarne socialne pomoči - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - dokazovanje z izvedencem - dokaz z izvedencem finančne stroke - zavrnitev dokaznega predloga
Ker tožnik ni uspel izkazati, da je bil brezposeln zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, je neutemeljen tudi njegov zahtevek za povrnitev škode v višini denarne socialne pomoči. V tej zvezi je neupravičen njegov očitek sodišču prve stopnje, da je z zavrnitvijo dokaznega predloga za postavitev izvedenca finančne stroke kršilo pravilo postopka. S predlaganim izvedencem bi se lahko dokazovala le višina nastale škode, tožnik pa ni uspel dokazati že samega temelja toženkine odškodninske odgovornosti. Sodišče prve stopnje je zavrnitev tega dokaznega predloga tudi ustrezno obrazložilo.
V obrazložitvi izpodbijane sodbe so popolnoma izostali razlogi o tem, katere konkretne obteževalne in olajševalne okoliščine je sodišče upoštevalo pri odmeri obsojencu izrečene enotne zaporne kazni in kako jih je ovrednotilo.
Utemeljitev sodišča ne izpolnjuje zahteve po obrazloženi sodni odločbi ter izpodbijane sodbe v tem delu niti ni mogoče preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih.
ZVPSBNO člen 15. ZPP člen 247, 274. ZDoh-2 člen 132. ZDoh-1 člen 141.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravično zadoščenje zaradi kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - plačilo nadomestila - zahtevek za povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - pravnomočna odločitev o isti stvari - izločitev izvedenca - bančni depozit - obračun obresti - metoda izračuna - metoda računanja obresti - davčna obveznost - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini
Ugotovitev, da bi tožnik v primeru vezave 138.492,99 EUR v obdobju med 1. 1. 2002 in 7. 9. 2012 pri Banki, d.d. prejel 42.938,61 EUR, temelji na izvedenskem mnenju. Izvedenec je izhajal iz izračuna, ki ga je tožnik pridobil pred pravdo, in se nanj opiral v tožbi. V izračunu so upoštevane obresti za depozite, vezane nad eno leto; niso upoštevani posebni pribitki na obrestno mero; upoštevan je linearni (in ne konformni) način obračuna obresti; upoštevano je, da se obračunane obresti na letni ravni pripišejo glavnici (kapitalizacija); upoštevana je zakonska ureditev obdavčitve obresti.
Večji del postopka, ki se je dvakrat odvil do revizijskega presoje, je tekel o vprašanju, ali je bila storjena kršitev pravice do sojenja v razumnem roku in ali je zatrjevana škoda v vzročni zvezi s toženkinim nedopustnim ravnanjem. O višini je tekel le zadnji del postopka pred sodiščem prve stopnje. Zato je primerno, da se tožnikov uspeh ugotovi na podlagi ločenega upoštevanja uspeha po temelju in po višini.