ZPP člen 8, 212. ZIZ člen 272. OZ člen 333, 333/2.
dokazovanje prejema pošiljke - prejemna teorija - dokazni standard - dokazni standard prepričanja
Odločilnega pravnega dejstva, da je tožnica to pošiljko prejela, sodišče prve stopnje ni ugotovilo. V prid presoji, da se je to zgodilo, se je, kot rečeno, v 16. točki obrazložitvi sklicevalo na logičen zaključek, da poštne pošiljke praviloma dosežejo svojega naslovnika v treh delovnih dneh in k temu dodalo, da pošiljatelj, če pošiljka ni poslana priporočeno, tega dejstva ne more dokazati drugače kot s predložitvijo poslanega dokumenta in z zaslišanjem prič.
Med pravdnima strankama ni sporno, da dopisa z dne 25. 10. 2019, ki vsebuje odpoved Pogodbe, toženka ni oddala priporočeno na pošto. Z zaslišanjem prič pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da je tožnica to odpoved prejela do 31. 10. 2019. Ker pa je tožnica ob sklicevanju na uveljavljen računalniški CMR sistem beleženja pošte pri svojem poslovanju izrecno zatrjevala, da te odpovedi ni prejela, je omenjen logični zaključek sodišča prve stopnje oprt na domnevo, ne pa na prepričanje. Tak dokazni standard pa ne zadošča niti za izdajo začasne odredbe, kaj šele sodbe.
V teoriji in v praksi je zavzeto enotno stališče, da je treba za meritorno odločitev trditve o pravno relevantnih dejstvih dokazati s stopnjo prepričanja, torej tako, da je izključen vsak razumen dvom v resničnost, oziroma da v resničnost ugotovitev ne bi podvomil noben razumen, v življenjskih zadevah izkušen človek.
ustavitev zapuščinskega postopka - premoženje zapustnice - predmet dedovanja - obseg zapuščine - zapuščinski postopek, če ni premoženja - pogodba o dosmrtnem preživljanju - lastninska pravica na nepremičnini
Dedinja B. B. se je vpisala kot solastnica nepremičnine do ½ na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki jo je sklenila s svojo materjo, na preostanku do celote pa na podlagi pravnomočne zamudne sodbe. Ker premoženja pokojne, ki bi bilo lahko predmet dedovanja, ne obstaja, je bil zapuščinski postopek pravilno ustavljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061478
OZ člen 3, 619, 622, 633, 633/2, 635, 637, 647. KZ-1 člen 223.
motorno vozilo - nakup avtomobila - stroški popravila - kupoprodajna pogodba - spor iz pogodbe o finančnem lizingu - podjemna pogodba (pogodba o delu) - svobodno urejanje medsebojnih pogodbenih razmerij - pogodbena svoboda strank - razdrtje pogodbe - trditvena in dokazna podlaga - dokazni predlog - sorodstveno razmerje - naročilo (nalog) - stopnja verjetnosti - lastnik stvari - ekonomski lastnik - pridržek lastninske pravice - jamčevanje za napake stvari - notifikacija napak - vložitev kazenske ovadbe - goljufija
V skladu z načelom svobodnega urejanja obligacijskih razmerij lahko podjemno pogodbo sklene vsakdo in ne le lastnik stvari.
Indične okoliščine, predvsem toženčeva aktivna vloga pri odobritvi in zavrnitvi posameznih popravil, z zadostno mero zanesljivosti kažejo na to, da je bil naročnik popravila toženec.
Toženčev samovoljni odvzem vozila iz posesti podjemnika je v kontekstu jamčevanja za napake mogoče razlagati na dva načina: bodisi, da je toženec s tem opravljeno delo prevzel brez kakršnegakoli grajanja napak, bodisi, da je s svojim ravnanjem brez utemeljenega razloga zavrnil pregled in prevzem izvršenega dela.
odškodninska odgovornost države - odgovornost za delo državnega organa - protipravnost ravnanja - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - nezakonita razrešitev - predčasna razrešitev - pogodba o zaposlitvi - višina nastale škode - odpravnina - compensatio lucri cum damno (poračunavanje koristi)
Za čas od nezakonite razrešitve do ukinitve AUKN je toženka po obrazloženem dolžna tožniku izplačati odškodnino v višini plač, ki bi jih prejel, upoštevati pa je treba tudi že izplačano odpravnino, kot je to storilo sodišče prve stopnje.
Presoja sodišč v upravnem sporu, da je bil akt o razrešitvi tožnika nezakonit, temelji na ugotovitvah, da v postopku razrešitve v DZ tožnik ni imel možnosti sodelovanja, saj na sejo Mandatno-volilne komisije ni bil vabljen, vabljeni predstavniki Vlade pa so na seji pisni predlog za tožnikovo razrešitev (s katerim je bil tožnik seznanjen in je nanj podal pripombe) še dodatno obrazložili, Mandatno-volilna komisija se do dodatnih očitkov ni opredelila in sklep o razrešitvi ni bil obrazložen. Dolžnost obrazložitve upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v pravno varovani položaj tožnika, izhaja iz določb ZUP, ravnanje DZ pa tudi ni bilo skladno z določbami Poslovnika DZ; DZ je kršil 22. člen Ustave.
motenje posesti - spor zaradi motenja posesti - sodno varstvo posesti - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - posest stanovanja - trditveno in dokazno breme - uradno prijavljeno stalno prebivališče - dejansko prebivališče - neprerekane trditve
Navedene trditve in dokaz (vročilnica) so, sploh če so neprerekane, zadostne za izkaz posesti. Navedba uradno prijavljenega prebivališča v tožbi ne ovrže z dokazom podprtih navedb o dejanskem bivanju, saj ni nujno, da oseba vedno živi na naslovu, kjer ima prijavljeno prebivališče. Enako velja za račun za plačilo v stanovanju porabljene elektrike. Račun se vedno glasi le na eno osebo, stanovanjske prostore pa lahko uporablja več oseb; račun torej ne dokazuje kdo je neposredni posestnik stanovanja. Lastništvo nepremičnine ne dokazuje, kdo nepremičnino dejansko uporablja. Nasprotno pa potrdilo o prejemu sodnega pisanja na določenem naslovu utemeljuje verjetnost, da naslovnik živi na naslovu opravljene vročitve.
ZVPSBNO člen 15. ZPP člen 247, 274. ZDoh-2 člen 132. ZDoh-1 člen 141.
kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pravično zadoščenje zaradi kršenja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - plačilo nadomestila - zahtevek za povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - pravnomočna odločitev o isti stvari - izločitev izvedenca - bančni depozit - obračun obresti - metoda izračuna - metoda računanja obresti - davčna obveznost - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini
Ugotovitev, da bi tožnik v primeru vezave 138.492,99 EUR v obdobju med 1. 1. 2002 in 7. 9. 2012 pri Banki, d.d. prejel 42.938,61 EUR, temelji na izvedenskem mnenju. Izvedenec je izhajal iz izračuna, ki ga je tožnik pridobil pred pravdo, in se nanj opiral v tožbi. V izračunu so upoštevane obresti za depozite, vezane nad eno leto; niso upoštevani posebni pribitki na obrestno mero; upoštevan je linearni (in ne konformni) način obračuna obresti; upoštevano je, da se obračunane obresti na letni ravni pripišejo glavnici (kapitalizacija); upoštevana je zakonska ureditev obdavčitve obresti.
Večji del postopka, ki se je dvakrat odvil do revizijskega presoje, je tekel o vprašanju, ali je bila storjena kršitev pravice do sojenja v razumnem roku in ali je zatrjevana škoda v vzročni zvezi s toženkinim nedopustnim ravnanjem. O višini je tekel le zadnji del postopka pred sodiščem prve stopnje. Zato je primerno, da se tožnikov uspeh ugotovi na podlagi ločenega upoštevanja uspeha po temelju in po višini.
stroškovna odločitev - pritožbeni postopek - priglasitev stroškov pritožbenega postopka
Ker sodišče druge stopnje o pritožbi praviloma odloča brez obravnave, mora zato stranka povrnitev stroškov zahtevati že v pritožbi oziroma odgovoru na pritožbo.
V določbi četrtega odstavka 95. člena ZKP ni podlage za oprostitev obsojenca povrnitve potrebnih izdatkov in nagrade pooblaščenca oškodovanca iz 8. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, kar je razumljivo, saj ti stroški niso nastali sodišču, temveč oškodovanki, ki je v predmetnem kazenskem postopku pooblastila odvetnico za zastopanje in ji je morala tekom postopka nagrado in potrebne izdatke plačati sama.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00059070
ZIZ člen 270, 272. DZ člen 71, 83. OZ člen 39.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj verjetnosti terjatve - nastanek težko nadomestljive škode - pravni posel med zakoncema - razpolaganje s stvarjo iz skupnega premoženja - razdružitev skupnega premoženja - dopustna podlaga pogodbe
Pravilno je pritožbeno stališče tožencev, da smeta zakonca oziroma zunajzakonska partnerja skleniti dogovor o razdružitvi skupnega premoženja (prvi odstavek 71. člena DZ), neutemeljeno pa stališče, da je zato vsaka taka pogodba dopustna. Kot za vsako pogodbo tudi zanjo veljajo splošne določbe OZ, ki določajo predpostavke za veljavnost pogodbe. Med njimi je tudi 39. člen OZ. Po pravilih tega člena mora pogodba imeti dopustno podlago; v nasprotnem primeru je nična; podlaga pogodbe ni dopustna, če je v nasprotju z ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli. V nasprotju z moralnimi načeli je pogodba, ki je sklenjena z glavnim namenom izigrati tretje.
Tožnica ima kot upnica pravni interes, da v sodnem postopku preveri dopustnost razpolaganja zunajzakonskih pratnerjev s skupnim premoženjem. V primeru, da bo zahtevku ugodeno, bo vzpostavljeno prejšnje zemljiškoknjižno stanje, ki bo tožnici omogočalo izvršitev njene terjatve s poplačilom iz toženčevega premoženja, toženka pa bo tedaj imela možnost, da bo iz izvršbe izločila del, ki pripada njej.
Namen predlagane začasne odredbe je zavarovati pravni položaj tožnice kot upnice. Z ugoditvijo tožbenemu zahtevku bo dosegla, da bodo nepremičnine spet zemljiškoknjižna last prvega toženca, za katerega je verjetno izkazano, da je njen dolžnik.
Utemeljen je tožničin pritožbeni očitek, da z omejitvijo začasne odredbe na tri nepremičnine ni zagotovljeno ustrezno zavarovanje njene terjatve. Skupna vrednost teh treh posameznih delov znaša 558.304 EUR, skupna vrednost vseh nepremičnin, na katere je bilo predlagano zavarovanje, pa 780.942 EUR. Ob upoštevanju verjetno izkazane višine terjatve do prvega toženca (440.065,80 EUR) in zakonske domneve o toženkinem polovičnem deležu na skupnem premoženju niso podane okoliščine, ki bi utemeljevale omejitev zavarovanja na nekatere od nepremičnin, ki so bile predmet razpolaganja s spornima pogodbama.
ureditev stikov otroka s staršem - zavračanje stikov - mnenje otroka - odtujevanje otroka - stiki pod nadzorom - kraj izvajanja stikov - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - višina preživnine za mladoletnega otroka - preživninske potrebe otroka - stroški za zadovoljevanje otrokovih potreb - stroški izvajanja stikov z otrokom - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - nezadovoljstvo z delom izvedenca
Pritožnica pravzaprav niti ne pove, za kakšne stike s hčerko se zavzema, izraža samo nezadovoljstvo s stiki, kot so določeni v sodni odločbi, a nekritično prezre, da je odklonila, da bi stike s hčerko izvrševala na svojem domu, kar pomeni, da vikend stiki ne pridejo v poštev. Prav tako ni izrazila nikakršne želje, da bi dekle z njo preživljalo praznike ali počitnice. Dvourni stiki trikrat na mesec tudi po oceni pritožbenega sodišča potekajo na manj primernem kraju, vendar je takšna odločitev matere, da se s hčerko vsakokrat sreča na dvorišču zavoda, v katerem je zaposlena.
Sodišče prve stopnje je stroške za preživljanje 16-letnega dekleta ocenilo dovolj izčrpno in v mejah, ki so značilne za otroke primerljive starosti, in pravilno poudarilo, da ugotovljeni stroški niso fiksni in se spreminjajo iz meseca v mesec in da je to le približen izračun potreb dekleta, ki se naredi tudi na podlagi splošno znanih stroškov v zvezi z preživljanjem 16-letnih deklet, ob upoštevanju dejstva, da se konkretna preživnina uvršča med nižje dosojene preživnine, zaradi omejenih finančnih zmožnosti staršev, četudi iz dela prejemata redne dohodke. Glede na navedeno je odveč razpravljati o višini posameznih stroškov.
spor majhne vrednosti - dejansko stanje - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog
Višje sodišče ugotavlja, da tožena stranka v pritožbi ni navedla nobenega drugega pritožbenega razloga, kot da smatra, da se njen dolg do upnika (to je tožeča stranka) po pregledu stanja ne ujema. Pritožnica torej prosi višje sodišče, da preveri, ali je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženi stranki dolžna toliko in tako, kot izhaja iz navedenega v 1. točki te obrazložitve, pravilna, povedano drugače, ali je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00059673
ZPŠOIRSP člen 11. OZ člen 131.
izbris iz evidence stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države RS - povrnitev škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - premoženjska in nepremoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - denarna odškodnina za duševne bolečine - intenziteta in trajanje strahu - zaposlitev - aktivno iskanje zaposlitve - osebno delovno dovoljenje - trditveno in dokazno breme - izpovedba stranke - neizvedba dokaza - upravni postopek - odločba izdana v upravnem postopku
Tožnik kot izbrisani, mora v sodnem postopku po splošnih pravilih odškodninskega prava izkazati vse predpostavke splošnega civilnega delikta. Tožnik ni izkazal vzročne zveze med izbrisom iz registra stalnega prebivalstva in zatrjevano nastalo premoženjsko škodo.
izbrisani - izbris iz registra prebivalstva RS - odškodninska odgovornost države RS - protipravno ravnanje - škoda - vzročna zveza - izguba zaposlitve - denarna socialna pomoč - (ne)upravičenost do denarne socialne pomoči - trditveno in dokazno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - dokazovanje z izvedencem - dokaz z izvedencem finančne stroke - zavrnitev dokaznega predloga
Ker tožnik ni uspel izkazati, da je bil brezposeln zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, je neutemeljen tudi njegov zahtevek za povrnitev škode v višini denarne socialne pomoči. V tej zvezi je neupravičen njegov očitek sodišču prve stopnje, da je z zavrnitvijo dokaznega predloga za postavitev izvedenca finančne stroke kršilo pravilo postopka. S predlaganim izvedencem bi se lahko dokazovala le višina nastale škode, tožnik pa ni uspel dokazati že samega temelja toženkine odškodninske odgovornosti. Sodišče prve stopnje je zavrnitev tega dokaznega predloga tudi ustrezno obrazložilo.
izvršiteljev obračun terjatve - višina terjatve - pravnomočen sklep o izvršbi - sklep o delni ustavitvi izvršbe - časovne meje pravnomočnosti
Izvršitelj in sodišče prve stopnje sta upoštevala pri obračunu terjatve tako pravnomočen sklep o izvršbi, kot tudi sklep o delni ustavitvi izvršbe, ki je postal pravnomočen do trenutka izvršiteljevega obračuna terjatve. Obračun je izvršitelj izdelal 19. 4. 2022, zato je lahko upošteval le pravnomočen sklep o delni ustavitvi izvršbe z dne 17. 1. 2022, že pojmovno pa ni mogel upoštevati sklepa o delni ustavitvi izvršbe z dne 21. 4. 2022.
Ker je sodišče prve stopnje na podlagi četrtega odstavka 97. člena ZIZ presojalo pravilnost izvršiteljevega obračuna, je moralo tudi samo upoštevati podatke, na podlagi katerih je obračun izdelal izvršitelj. To pa pomeni, da so ga zavezovale iste meje pravnomočnosti kot izvršitelja in ni moglo v izpodbijanem sklepu upoštevati sklepa o delni ustavitvi z dne 21. 4. 2021, kar seveda ne pomeni, da se ta delna ustavitev izvršbe ne upošteva.
podrejene obveznice - sklep o prekinitvi postopka - razlogi za prekinitev - vložena revizija kot razlog za prekinitev postopka - razlaga zakonske določbe - okoliščine konkretnega primera - objektivne okoliščine - pomembnost zadeve - pravna varnost - javni interes - enotno obravnavanje
Pritožbeno je sporno, ali je vprašanje odgovornosti BS za izbris obveznic predhodno vprašanje za presojo odgovornosti poslovne banke ali ne, in prav to je predmet presoje VSRS v revizijski zadevi, ki je narekovala prekinitev postopka v konkretni zadevi. Ni dvoma, da gre za pomembno načelno vprašanje, od rešitve katerega bo v marsičem odvisen nadaljnji potek postopkov v zvezi s podrejenimi obveznicami zoper poslovne banke.
Določbe o prekinitvi postopka niso same sebi namen, temveč je ta zastoj v postopku upravičen (in potreben) tedaj, ko je treba zavarovati pravice strank, pomen teh pravic pa pretehta nad pravico do sojenja v razumnem roku. Določbe o prekinitvi postopka varujejo pravice strank bodisi v primerih, ko stranka zaradi objektivnih okoliščin ne more učinkovito uveljavljati svojih pravic (obligatorne prekinitve; 205. člen in prvi odstavek 206. člena ZPP), bodisi v primerih, ko je to smotrno oziroma potrebno zaradi pravne varnosti (fakultativna razloga za prekinitev iz drugega in četrtega odstavka 206. člena ZPP). Glede na nadpovprečno pomembnost zadev v zvezi s podrejenimi obveznicami, ki jo je zaznalo in (v procesnem smislu) upoštevalo tudi USRS, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je v tem primeru utemeljena prekinitev postopka s smiselno uporabo 206. člena ZPP do odločitve revizijskega sodišča o tem, ali (poenostavljeno povedano) obstaja vzročna zveza med odgovornostjo BS in poslovne banke.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00058772
ZVPot člen 37, 37/2, 37/2-3, 37a, 37a/1, 37c, 37c/1. OZ člen 459, 459-3, 460, 460/1, 633, 633/1, 634, 634/1, 638, 639, 639/1.
stvarna napaka - dogovorjene lastnosti stvari - odstop od pogodbe zaradi napak - zahtevek za odpravo stvarnih napak - varstvo potrošnikov - predpogodbena dolžnost informiranja
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je šlo v konkretnem primeru za napako, ker kamen ni imel takšnih značilnosti, kot je bilo med strankama dogovorjeno, pri čemer toženka pred sklenitvijo pogodbe ni bila opozorjena na obstoj kalcitnih žil, je neutemeljeno zatrjevanje, da je sodišče napačno brez sodelovanja izvedenca kamnoseške stroke ocenilo, da gre za napako. Neutemeljena pa je tudi navedba, da za stvarno napako sploh ne gre.
Toženka se je res odločila za kamen Paradizo Classico, ki ga je imela konkretno pred seboj, vendar, kot je bilo že obrazloženo, je sodišče ugotovilo, da sporna plošča ni bila očiščena, toženka ter njen sin tudi nista videla njene hrbtne strani ter kalcitne žile takrat niso bile opazne, zato je neutemeljena navedba, da je odveč govoriti o opustitvi predpogodbene dolžnosti informiranja.
Zaključek, da tožnikova izpoved ni verodostojna in je delno prirejena, je sodišče prve stopnje obrazložilo s tem, da se izmika resnici in šele na izrecna vprašanja delno odgovori po resnici, saj je najprej izpovedal, da v službi ni imel težav in so se dobro razumeli, šele na vprašanje predsednice senata pa je priznal, da je dobil več pisnih opozoril. Pritožba zaključek o neverodostojnosti utemeljeno izpodbija. Tožnik je izpoved o tem, da je pri tožencu delal ves čas normalno, brez kakšne težave, s sodelavci je bil super, vodje so bili super ..., podal v okviru odgovora na vprašanje predsednice senata, čez koliko časa (po odpovedi) se je zaposlil. Izpovedi torej ni podal kot odgovor na vprašanje, ki bi se kakorkoli nanašalo na pisna opozorila. Poleg tega je tožnik na nadaljnje vprašanje predsednice senata, ali je prejel kakšno pisno opozorilo, takoj izpovedal, da jih je. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da bi sodišče prve stopnje moralo pri oceni verodostojnosti tožnika 8. člen ZPP pravilno uporabiti tako, da bi vestno in skrbno presodilo sosledje in vsebino zgoraj izpostavljenih vprašanj, ki jih je sodišče postavilo tožniku, ter tožnikovih odgovorov nanje.
Prvostopenjsko sodišče je zaključilo, da je tožnik s tem, ko je iz električnega omrežja izključil priključni kabel avtomatskega merila za merjenje telesne temperature zaposlenim in onemogočil delovanje naprave, ki jo je toženec namestil zaradi obvladovanja epidemije covid-19, storil hujšo kršitev delovne obveznosti (2. alineja prvega odstavka 110. člena ZDR-1), saj je ogrožal vse zaposlene in poslovanje toženca. V zvezi s pritožbeno navedbo, da do takšnega ogrožanja ni prišlo, pritožbeno sodišče ugotavlja, da v skladu s 37. členom ZDR-1 za obstoj kršitve zadošča tudi, če je ta takšne narave, da bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca, torej že potencialna nevarnost. Poleg tega za presojo obstoja hujše kršitve ni zanemarljivo v odpovedi navajano dejstvo, da je toženec zaradi nepravilnega delovanja naprave v preteklosti že dvakrat klical servis, ki je ugotovil, da naprava ni bila pravilno priključena, oziroma kot je izpovedal direktor, je serviser opozoril, da nekdo izklaplja priključek.
Na podlagi izpovedi G. G. je sodišče prve stopnje štelo za dokazano, da mu je tožnik 13. 10. 2018 rekel, da je potrebno razstavo nadgraditi, sicer je njegova (tožnikova, op. s.) naloga, da ga spravi iz službe.
Grožnja z izgubo službe nedvomno ni primeren način vzpodbude podrejenih k boljšemu delu, vendar po presoji pritožbenega sodišča tožnikovih besed (tudi upoštevaje njegov položaj poveljujočega in da so bile očitane besede izrečene v zvezi s pričakovano izvršitvijo delovne naloge) ni mogoče opredeliti kot objektivno osebno žaljivih.
ZDR-1 člen 87, 87/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/3, 164, 118, 118/1, 118/2, 200, 200/4.. ZPP člen 2.. OZ člen 169.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbene obveznosti - nekonkretizacija očitanih kršitev - pravočasnost odpovedi - prepoved opravljanja dela - razlika v plači - neposredno sodno varstvo - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - načelo popolne odškodnine - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - višina denarnega povračila - Direktiva 2003/88/ES
V sporni odpovedi ni navedeno, kdaj je tožnik storil očitane kršitve oziroma opustitve, torej kdaj je nastal odpovedni razlog. Časovno ni opredeljena nobena od osmih kršitev. Po pozivu sodišča, naj natančno navede dejstva, na podlagi katerih bi lahko preverilo, ali je bila izredna odpoved podana pravočasno, je toženka navedla dneve, ko je ugotovila posamezne kršitve, to je od 4. 5. 2020 do 14. 5. 2020. Navedla je še, da so takrat kršitve še vedno obstajale, zaradi česar se tožniku očita, da je opustil dolžnost vodenja, organiziranja in nadziranja. Ni pa pojasnila časovnega poteka posameznih dogodkov oziroma iz njenih navedb ni razvidno, kdaj naj bi se sporni dogodki zgodili, zaradi česar tudi ni mogoče preizkusiti pravočasnosti odpovedi glede objektivnega roka.
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da tožnik ni upravičen do plačila razlike plače v času prepovedi opravljanja dela, ker ni uveljavljal sodnega varstva zoper sklep toženke o prepovedi opravljanja dela. Zahtevek za razliko med nadomestilom plače in plačo, ki bi jo prejemal, če bi delal, predstavlja uveljavljanje (čiste) denarne terjatve, povezane z ugotovitvijo nezakonitosti odpovedi, zato je v skladu z določbo četrtega odstavka 200. člena ZDR-1 predvideno direktno sodno varstvo.