• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 11
  • >
  • >>
  • 21.
    VSK sklep II Cp 35/2006
    25.4.2006
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01720
    ZPPSL člen 59, 59/3, 64, 64/2, 160, 160/2, 59, 59/3, 64, 64/2, 160, 160/2. ZIZ člen 40, 55, 55/1-6, 40, 55, 55/1-6.
    terjatev - prisilna poravnava - izvršilni predlog
    Terjatev nastane že takrat, ko upnik pridobi pravico od dolžnika zahtevati njeno izpolnitev.

     
  • 22.
    VSK sodba in sklep I Cp 542/2006
    25.4.2006
    STEČAJNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01763
    ZGD člen 72, 77, 77/1, 72, 77, 77/1. ZPPSL člen 4, 4/1, 104, 104/3, 104/4, 4, 4/1, 104, 104/3, 104/4. OZ člen 154, 154.
    stečaj - samostojni podjetnik - odškodninska odgovornost
    Po zaključku stečajnega postopka upniki, ki svojih terjatev iz stečaja niso dobili v celoti poplačanih ali pa jih v stečaju sploh niso prijavili, ne morejo od nekdanjega samostojnega podjetnika ničesar več zahtevati.

     
  • 23.
    VSL sklep II Cp 2171/2006
    25.4.2006
    civilno procesno pravo
    VSL52443
    ZPP člen 394, 394/1, 394/1-4, 396, 396/1, 396/1-3, 394, 394/1, 394/1-4, 396, 396/1, 396/1-3.
    predlog za obnovo postopka - pravočasnost - pravdna nesposobnost - vročitev sodbe
    Toženka je v predlogu za obnovo postopka navajala, da je bila tudi v času prejema sodbe zaradi duševne motnje pravdno nesposobna. Odločanje o pravočasnosti predloga za obnovo postopka je tako odvisna od vprašanja, ali je bila toženka v času prejema sodbe pravdno sposobna, saj rok za vložitev predloga za obnovo postopka ne more začeti teči, dokler oseba, ki je v postopku ni zastopal zakoniti zastopnik, ne postane pravdno sposobna oz. sodba ni vročena zakonitemu zastopniku, saj pravdno nesposobna oseba v postopku ne more varovati svojih pravic (torej tudi ne more pravočasno vložiti predloga za obnovo postopka). Sodišče prve stopnje bi tako moralo odgovoriti tudi na trditev toženke, da je bila v času vročitve sodbe zaradi duševne motnje pravdno nesposobna.

     
  • 24.
    VSK sklep I Cp 300/2005
    25.4.2006
    civilno procesno pravo
    VSK02187
    ZPP člen 157, 157.
    povod za tožbo - pravdni stroški
    Tožena stranka je že pred tožbo sklenila s tožečo stranko dogovor o odplačilu dolga, kar med pravdnima strankama ni sporno, vendar obveznosti v dogovorjenem roku ni izpolnila. Zato ni mogoče reči, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo.

     
  • 25.
    VSC sklep Cp 97/2006
    25.4.2006
    civilno procesno pravo - stvarno pravo
    VSC01216
    ZPP člen 184, 184. SPZ člen 32, 34, 32, 34.
    sprememba tožbe - motenje posesti
    Kaj je sprememba tožbe, pove 184. čl. ZPP:

    - Ko se spremeni istovetnost zahtevka. Istovetnost zahtevka se spremeni, če se spremenijo tožbeni temelj ali tožbeni predlog ali oboje;

    - Ko se uveljavlja drug zahtevek poleg obstoječega ali poveča obstoječi zahtevek - ko npr. tožnik navede novo dejstvo npr. ko bi poleg prvotnega motenja posesti navedel še novo motenje, ki bi bilo storjeno kasneje.

    Sprememba, dopolnitev in poprava posameznih navedb pa ne pomenijo spremembe tožbe, če se zaradi tega tožbeni zahtevek ne spremeni (III. odst. 184. čl. ZPP). ZPP torej dopušča, da se prvotno zatrjevano dejansko stanje spremeni, dopolni ali popravi v takšnem obsegu, da se s tem ne spremeni zahtevek. Kakšen obseg je torej dovoljen, da gre zgolj za popravo, pa je stvar ocene sodišča prve stopnje. Po mnenju pritožbenega sodišča je tožeča stranka le popravila datum, medtem ko je zahtevek ostal enak, saj še vedno zahteva enako vzpostavitev prejšnjega stanja zaradi enakih motitvenih dejanj, kot tudi enako prepoved nadaljnjih motenj.

     
  • 26.
    VSK sklep I Cp 527/2006
    25.4.2006
    stvarno pravo - civilno procesno pravo
    VSK02197
    ZPP člen 340, 340. SPZ člen 32, 32.
    motenje posesti - pravočasnost vložitve tožbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
    Tožeči stranki sta glede časa postavitve spornega zidu predlagali, naj sodišče vpogleda v spise istega sodišča, česar pa sodišče prve stopnje ni storilo in teh dokazov v izpodbijanem sklepu ni ocenilo, kar ima za posledico, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

     
  • 27.
    VDS sodba Pdp 528/2005
    24.4.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03498
    ZDR člen 115, 115.
    delovno razmerje - zamudna sodba - redna odpoved
    Dejstvo, da je delavka mati samohranilka z otrokom, mlajšim od

    treh let, še ne pomeni, da je varovana kategorija po 115. členu

    ZDR.

     
  • 28.
    VDS sodba Pdp 1238/2005
    21.4.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03495
    URS člen 155, 155. ZDR člen 103, 111, 103, 111.
    delovno razmerje - odpoved - kršitev delovnih obveznosti - prepoved retroaktivnosti - likvidacija
    Delavcu ni mogoče izredno odpovedati PZ po določbah novega ZDR

    za kršitve delovnih obveznosti in dolžnosti, ki so bile storjene

    pred uveljavitvijo novega ZDR in za katere je disciplinski

    postopek na podlagi predpisov, veljavnih pred 1.1.2003, že

    zastaral. Nasprotno stališče bi pomenilo kršitev ustavnega načela

    prepovedi retroaktivne veljavnosti zakona.

    V primeru likvidacije delodajalca - za razliko od ureditve

    po prešnjih predpisih (ZPPSL) - delovno razmerje ne preneha

    vsem delavcem, ampak le tistim, katerih delo je zaradi

    likvidacije postalo nepotrebno. Zato je tudi po začetku

    likvidacijskega postopka mogoča reintegracija delavca.

     
  • 29.
    VDS sklep Pdp 959/2005
    21.4.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03493
    ZPP člen 109, 109.
    sodišče - denarna kazen - zaslišanje strank
    Kaznovanje tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega

    udeleženca v postopku, ni vezano na predhodno kazensko obsodilno

    sodbo ali na zaslišanje storilca. Žalitev sodišča ni določena kot

    kaznivo dejanje, katerega obstoj bi bilo potrebno predhodno

    ugotavljati ob vsebinskih in procesnih jamstvih po Ustavi RS. Če

    nekdo v vlogi žali sodišče, mu to v skladu s 109. členom ZPP

    lahko izreče denarno kazen, če izjava storica ogroža ugled oz.

    spodkopava avtoriteto sodišča.

     
  • 30.
    VSC sklep Cp 12/2005
    21.4.2006
    civilno procesno pravo
    VSC01217
    ZPP člen 277, 277/2, 318, 324, 324/5, 324/6, 338, 338/1, 338/2, 277, 277/2, 318, 324, 324/5, 324/6, 338, 338/1, 338/2.
    zamudna sodba
    Zamudna sodba po 318. čl. ZPP se izda, kadar tožena stranka, ki je pravilno prejela tožbo, v roku 30 dni od vročitve, ne odgovori na tožbo. Značilnost instituta zamudne sodbe je, da je urejen v poglavju ZPP, ki ureja postopek v fazi priprav za glavno obravnavo. To pa pomeni, da sodišče izda zamudno sodbo v tej fazi postopka in da je ne more izdati kasneje, ko o zahtevku že meritorno odloča, izvaja dokaze in celo izda sodbo.

    Institut zamudne sodbe temelji na predpostavki, da tožena stranka s svojo pasivnostjo priznava kot točne navedbe tožeče stranke, s katerimi ta utemeljuje tožbeni zahtevek, priznava tudi tiste navedbe, ki zanjo niso ugodne. S tem postanejo navedbe iz tožbe nesporne in jih zato ni treba dokazovati. Za izdajo zamudne sodbe ZPP ne zahteva več predloga tožeče stranke, ampak določa, da sodišče samo izda zamudno sodbo, če meni, da so izpolnjeni pogoji iz 318. čl. ZPP. Sodišče prve stopnje bi, kot mu to določa II. odst. 277. čl. ZPP, lahko izdalo zamudno sodbo le v fazi postopka vročanja odgovora na tožbo ne pa tudi kasneje, ko je o zahtevku meritorno odločalo. Zato je bilo potrebno tudi iz tega razloga zamudno sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču v ponovno odločanje.

     
  • 31.
    VSC sklep Cp 274/2006
    21.4.2006
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSC01214
    ZOR člen 141, 141. ZPP člen 39, 40, 41, 42, 43, 45, 39, 40, 41, 42, 43, 45.
    oderuška pogodba - vrednost spornega predmeta
    O oderuški pogodbi govorimo takrat, ko se za nesorazmerno obremenitev ene pogodbene stranke izkoristi njen šibkejši položaj ali lastnost. Bistven objektivni element oderuštva je nesorazmerje, to pa se mora opreti na neko primerljivost. Oderuštvo je najhujši poseg v načelo enakovrednosti dajatev, ki je uzakonjeno v 15. čl. ZOR ter pri tem ne gre le za zaščito interesa prikrajšane stranke, ampak tudi za zaščito javnega interesa. Zato so pravne posledice oderuštva strožje kot pa na primer pri čezmernem prikrajšanju. O oderuški pogodbi lahko govorimo, če sta skupaj izpolnjena objektivni in subjektivni element. Objektivni element oderuštva je obstoj očitne nesorazmernosti med izpolnitvijo in nasprotno izpolnitvijo. Standard očitne nesorazmernosti se pri odločanju o oderuštvu lahko razume strožje, predvsem tudi zato, ker gre za ravnanje, ki je v nasprotju z moralo in javnim interesom. Tako se na primer nesorazmernost lahko skriva tudi v posebnih bremenih ali dodatnih obveznostih, ki jih prevzame prikrajšana stranka, oz. odpovedi pravic in ugodnejšega položaja. Bistvena značilnost oderuštva pa je subjektivni element. Oderuštvo je posledica zavestnega ravnanja in nesorazmerje med izpolnitvama ni nikoli naključno. Vselej se izhaja iz namere prikrajšati drugo pogodbeno stranko zato, da se na drugi strani doseže premoženjska korist.

     
  • 32.
    VSL sodba I Kp 1298/2006
    21.4.2006
    kazensko materialno pravo
    VSL23040
    KZ člen 253, 253.
    izdaja nekritega čeka in zloraba bančne ali kreditne kartice
    Nepravilni so zaključki sodišča prve stopnje, češ da 2. odst. 253. čl. KZ z besedo "si" sankcionira zgolj pridobitev premoženjske koristi z zlorabo kreditne ali bančne kartice storilcu osebno. Temeljna oblika kaznivega dejanja je določena v prvem odstavku 253. čl. KZ, ki določa tudi obliko krivde (obarvani naklep), v 2. odst. pa je inkriminirana zgolj drugačna izvršitvena oblika, kar je jasno razvidno iz besedila "enako se kaznuje, kdor z namenom iz prejšnjega odstavka uporabi...". Pravilnost takega zaključka je razvidna tudi iz zgodovinskega razvoja te kazenskopravne določbe, saj je KZ SFRJ v 172. čl. inkriminiral samo izdajo nekritega čeka tako, kot je še vedno inkriminirana v 1. odst. 253. čl. KZ, KZ 1995 pa je dopolnil inkriminacijo t. i. čekovne goljufije iz 1. odst. še z neupravičeno uporabo bankomata in zlorabo kreditne kartice, kar je bila logična posledica razvoja plačilnega prometa. Pravilnost takega zaključka je razvidna tudi iz sodne prakse, npr. sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 273/2003 in Ips 315/2003, kjer je sodišče določno ocenilo, da "predmet napada sta ček oz. bančna ali kreditna kartica, v obeh primerih storilec ravna z namenom, da bi sebi ali drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist". Skratka, čl. 253 KZ opredeljuje, kot je razvidno že iz naslova, eno kaznivo dejanje izdaje nekritega čeka in zlorabo bančne ali kreditne kartice, kar pomeni eno kaznivo dejanje z dvema izvršitvenima oblikama, ne glede na besedico "si".

     
  • 33.
    VSL sodba I Cpg 572/2005
    21.4.2006
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL05677
    ZOR člen 313, 313. ZPP člen 152, 154, 163, 163/1, 163/4, 163/6, 152, 154, 163, 163/1, 163/4, 163/6.
    pravdni stroški - proračun
    Pravica do povračila stroškov, to je terjatev, ki se nanaša na

    pravdne stroške, tako med sodnim postopkom še ne obstoji, temveč

    nastane praviloma šele ob koncu postopka.

    Po presoji pritožbenega sodišča neobstoječe terjatve (prim. 152. člen

    ZPP) po naravi stvari ni mogoče upoštevati pri poračunu po 313. členu

    ZOR. Iz naslova neobstoječe terjatve namreč ni dolga.

     
  • 34.
    VSC sklep I Cp 264/2006
    21.4.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01212
    ZIZ člen 38, 38.
    stroški izvršilnega postopka
    Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da stroški, ki jih je za potrditev pravnomočnosti priglasil upnik, niso bili potrebni.

     
  • 35.
    VSL sklep III Cpg 28/2006
    21.4.2006
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05689
     
    upniški odbor - nagrada stečajnega upravitelja - ugovor prenehanja terjatve - nadzor
    Odločitev o potrditvi predračuna stroškov ne spada v okvir odločitev,

    za katere mora stečajni senat predhodno pridobiti mnenje upniškega

    odbora.

    Odločanje v primeru odmere nagrade se od odločanja o izplačilu

    akontacije nagrade razlikuje v tem smislu, da gre pri odločanju o

    akontaciji nagrade zgolj za odločitev o začasnem izplačilu dela

    nagrade, ki se vračunava po odmeri nagrade po postopku iz 3. člena

    Odredbe ob zaključku stečajnega postopka.

    Ni izključiti možnosti, da bi stečajni senat za oceno pravilnosti

    ravnanja in postopanja stečajnega upravitelja glede posameznih

    vprašanj, za odgovore na katere je potrebno posebno strokovno znanje,

    s katerim sodišče ne razpolaga, pridobiti ustrezna mnenja strokovno

    usposobljene osebe. Po mnenju pritožbenega sodišča pa je potrebno v

    skladu s 15. členom ZPPSL takšna dejstva ugotavljati s pomočjo

    sodnega izvedenca (243. člen ZPP), ne pa skozi postopek revizije, na

    katerega se sklicuje izpodbijani sklep.

    V okviru ugovornega postopka zoper potrjen osnutek za glavno

    razdelitev ni mogoče uveljavljati okoliščin, ki se nanašajo na sam

    obstoj posamezne terjatve, če te okoliščine niso nastopile po nastopu

    učinka iz 3. odstavka 142. člena ZPPSL.

     
  • 36.
    VDS sklep Pdp 525/2006
    20.4.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03494
    ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272, 272/1, 272/2.
    delovno razmerje - izredna odpoved - verjetno izkazana terjatev - pravica do pritožbe
    Ker je bilo z začasno odredbo toženi stranki naloženo, naj

    tožniku v delovno knjižico vpiše datum prenehanja delovnega

    razmerja, kar predstavja odločitev o delu tožbenega

    zahtevka, taka začasna odredba ni dopustna.

    Vpis datuma prenehanja delovnega razmerja ne vpliva na

    pravice tožnika pri Zavodu za zaposlovanje, zato ni izkazana

    verjetnost nastanka škode kot pogoj za izdajo začasne odredbe.

    Pritožbeno sodišče ne more samo odločiti o predlogu za

    izdajo začasne odredbe in ga zavrniti, saj bi s tem tožniku

    odvzelo možnost pritožbe zoper odločitev o zavrnitvi

    predlagane začasne odredbe. Če ugotovi, da niso podani

    pogoji za izdajo začasne odredbe, lahko le razveljavi sklep

    o zavrnitvi ugovora in zadevo vrne sodišču prve stopnje v

    nov postopek.

     
  • 37.
    VSK sklep II Cpg 4/2006
    20.4.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02009
    ZIZ člen 93, 93/5, 95, 93, 93/5, 95. ZPP člen 137, 137/1, 137, 137/1.
    ustavitev izvršbe - druga dražba - pravno veljavna vročitev
    V primeru, ko ima stranka pooblaščenca, kot pravno veljavna vročitev šteje samo vročitev pooblaščencu in ne stranki.

     
  • 38.
    VSL sodba in sklep I Kp 1367/2005
    20.4.2006
    kazensko materialno pravo
    VSL22803
    KZ člen 229, 229/I, 244, 244/I, 229, 229/I, 244, 244/I.
    zloraba položaja - zloraba pravice
    Kaznivo dejanje po čl. 244/I KZ je podano kadar niso podani znaki

    kakšnega drugega kaznivega dejanja in je splošno v razmerju do drugih

    kaznivih dejanj, kjer prav tako pride do zlorabe položaja odgovorne

    osebe. Storilec kaznivega dejanja po čl. 229/I KZ je lahko le lastnik

    stvari ali premoženja, pri tem pa je predmet kaznivega dejanja lahko

    tudi premoženje, ki je last pravne osebe, storilec pa njen zakoniti

    zastopnik in stori kaznivo dejanje v imenu in v korist pravne osebe.

    Ugotovitev, ali je podano kaznivo dejanje, je v tem primeru odvisna

    od ugotovitve o veljavnosti pravnega posla. Obtoženec je kot direktor

    zastopal svoje podjetje brez omejitev, zato je bila pogodba o

    komisijski prodaji osebnega avtomobila, ki je bil last družbe, ki jo

    je zastopal, veljavna glede na pravila civilnega oziroma

    gospodarskega prava, obtoženec pa je predmet odtujil z namenom

    preprečitve poplačila upnika po zastavni, to je stvarni pravici.

    Pravilni so zaključki sodišča prve stopnje, da so v ravnanju

    obtoženca podani znaki kaznivega dejanja po čl. 229/I KZ in ne 244/I

    KZ, kot je zatrjevalo državno tožilstvo v obtožbi.

     
  • 39.
    VSL sklep II Cp 6482/2005
    20.4.2006
    stvarno pravo
    VSL50297
    SPZ člen 24, 24.
    motenje posesti - stvarna služnost - negativna služnost
    SPZ je opustil konstrukcijo posesti pravice in na tej podlagi varstvo služnosti ni več mogoče. Prav tako ni mogoče posestno varstvo negativne služnosti na podlagi

    splošnih pravil o posestnem varstvu. Posestno varstvo temelji na posesti kot dejanski oblasti nad stvarjo. Ker je izvrševanje lastninske oblasti izraz svobode lastnika, iz opustitve določenih ravnanj ni mogoče z dovolj veliko stopnjo verjetnosti sklepati, ali je takšna opustitev izraz načina izvrševanja lastninske pravice po volji lastnika ali je lastnik takšnemu izvrševanju zavezan na podlagi negativne služnosti. Negativne služnosti služnostni upravičenec ne izvršuje, v njej ni nobenega aktivnega ravnanja in ni prisotnih objektivnih zaznavnih znakov, na podlagi katerih bi lahko sklepali o njenem obstoju. Zato ta položaj ne ustreza splošni koncepciji posestnega varstva.

     
  • 40.
    VSK sodba I Cpg 29/2006
    20.4.2006
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSK02333
    ZPP člen 458, 458/1, 458, 458/1. OZ člen 429, 429.
    vstop v pravni položaj prednika - izpolnjevanje obveznosti - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi
    Z obrazložitvijo, da je toženec sprejel in nasledil pogodbena določila od pravnega prednika, je sodišče prve stopnje očitno hotelo povedati le to, da je toženec stopil v pravni položaj prednika in mora zato izpolnjevati enake obveznosti po pogodbi o upravljanju kot so veljale za prednika. Kar pa se tiče navedb tožene stranke, da začasni obračun ni upošteven, ker je bil sestavljen na podlagi velikosti objekta kot izhaja iz izpiska zemljiške knjige, pa pritožbeno sodišče le ugotavlja, da s tem tožena stranka izpodbija tudi ugotovitve sodišča prve stopnje o dejanskem stanju, kar pa v predmetnem sporu, ki je spor majhne vrednosti, glede na izrecno določilo 1. odst. 458. člena ZPP, ni več dopustno.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 11
  • >
  • >>