• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 11
  • >
  • >>
  • 21.
    VSL sklep II Cp 2171/2006
    25.4.2006
    civilno procesno pravo
    VSL52443
    ZPP člen 394, 394/1, 394/1-4, 396, 396/1, 396/1-3, 394, 394/1, 394/1-4, 396, 396/1, 396/1-3.
    predlog za obnovo postopka - pravočasnost - pravdna nesposobnost - vročitev sodbe
    Toženka je v predlogu za obnovo postopka navajala, da je bila tudi v času prejema sodbe zaradi duševne motnje pravdno nesposobna. Odločanje o pravočasnosti predloga za obnovo postopka je tako odvisna od vprašanja, ali je bila toženka v času prejema sodbe pravdno sposobna, saj rok za vložitev predloga za obnovo postopka ne more začeti teči, dokler oseba, ki je v postopku ni zastopal zakoniti zastopnik, ne postane pravdno sposobna oz. sodba ni vročena zakonitemu zastopniku, saj pravdno nesposobna oseba v postopku ne more varovati svojih pravic (torej tudi ne more pravočasno vložiti predloga za obnovo postopka). Sodišče prve stopnje bi tako moralo odgovoriti tudi na trditev toženke, da je bila v času vročitve sodbe zaradi duševne motnje pravdno nesposobna.

     
  • 22.
    VSC sodba Cp 307/2005
    25.4.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSC01259
    ZOR člen 173, 174, 177, 200, 203, 173, 174, 177, 200, 203. ZTVCP člen 94, 94.
    odškodninska odgovornost - avtomobilist - negmotna škoda
    Tudi za kolesarja velja določba 94. člena ZTVCP, da so dolžni imeti varnostno razdaljo.

    V konkretnem primeru tožnikova kršitev tega zakonskega določila glede na vožnjo zavarovanke tožene stranke (ki je najprej prehitela kolesarja, nato pa takoj za križiščem zmanjšala hitrost in brez nakazane smeri zavila na desno) predstavlja tako majhno neprevidnost, da se njegov prispevek lahko zanemari.

     
  • 23.
    VSK sodba I Cp 569/2005
    25.4.2006
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSK02140
    ZPP člen 458, 458/1, 458/2, 458, 458/1, 458/2. OZ člen 9, 9.
    spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - plačilo stroškov
    Glede na ugotovitve sodišča prve stopnje je toženec na podlagi Odloka bil dolžan plačevati tudi stroške v zvezi z odvozom odpadkov, ne glede na to ali je storitve tožeče stranke uporabljal. Sklicevanje pritožnika, da ni bil (izrecno) obveščen o lokaciji odjemnega prostora je brezpredmetno, saj iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, da je bila lokacija odjemnega prostora na takem mestu, ki bi pogojevalo posebno obveščanje, da bi ga lahko toženec našel.

     
  • 24.
    VSK sklep I Cp 1074/2004
    25.4.2006
    civilno procesno pravo
    VSK02194
    ZPP člen 141, 142, 141, 142.
    vročitev - osebna vročitev - opomin za plačilo sodne takse - restriktivna razlaga nadomestne vročitve
    Poziv oziroma opomin za plačilo sodne takse je pisanje, ki ga je potrebno vročati osebno stranki. Glede na stroge posledice nadomestne vročitve za stranke je potrebno določbo 141. čl. ZPP razlagati restriktivno.

     
  • 25.
    VSM sklep I Cp 407/2006
    25.4.2006
    DEDNO PRAVO
    VSM20218
    ZD člen 163, 175, 210, 213, 163, 175, 210, 213. ZPP člen 163, 163/1, 350, 350/2, 365, 365-3, 163, 163/1, 350, 350/2, 365, 365-3.
    napotitev na pravdo - stranka postopka
    Za stranke v smislu ZD pa se štejejo le dediči in

    volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno

    pravico iz zapuščine. Glede na določilo 175. člena ZD torej

    stranke zapuščinskega postopka niso upniki, ki zgolj

    priglasijo svojo terjatev v zapuščinskem postopku. Med

    stranke, to je formalne udeležence zapuščinskega postopka,

    pa gre šteti le tiste upnike, ki zahtevajo ločitev zapuščine

    od dedičevega premoženja.

     
  • 26.
    VSL sodba I Cpg 604/2006
    25.4.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0007449
    ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4, 318/3, 318, 318/1, 318/1-4, 318/3.
    zamudna sodba - zavrnilna zamudna sodba - informativni dokazi - trditveno in dokazno breme
    Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-A) je bila opuščena dolžnost sodišča, da tožnika pozove k odpravi nesklepčnosti tožbe. V primeru, to je kadar v tožbi zatrjevana dejstva ne pogojujejo utemeljenosti tožbenega zahtevka, če bi se izkazala za resnična, se takšne tožbe ne vrača v popravo, saj gre za materialno pomanjkljivost (ne pa formalno), ter sodišče prve stopnje brez nadaljnjega izda sodbo, s katero tožbeni zahtevek zavrne.

    ZPP informativnih dokazov, pri katerih sploh manjkajo dejanske navedbe in ki naj se izpelje zato, da bo šele izvedba dokaza dala podlago za trditve, ne dovoljuje.

     
  • 27.
    VDS sodba Pdp 528/2005
    24.4.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03498
    ZDR člen 115, 115.
    delovno razmerje - zamudna sodba - redna odpoved
    Dejstvo, da je delavka mati samohranilka z otrokom, mlajšim od

    treh let, še ne pomeni, da je varovana kategorija po 115. členu

    ZDR.

     
  • 28.
    VDS sodba Pdp 1238/2005
    21.4.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03495
    URS člen 155, 155. ZDR člen 103, 111, 103, 111.
    delovno razmerje - odpoved - kršitev delovnih obveznosti - prepoved retroaktivnosti - likvidacija
    Delavcu ni mogoče izredno odpovedati PZ po določbah novega ZDR

    za kršitve delovnih obveznosti in dolžnosti, ki so bile storjene

    pred uveljavitvijo novega ZDR in za katere je disciplinski

    postopek na podlagi predpisov, veljavnih pred 1.1.2003, že

    zastaral. Nasprotno stališče bi pomenilo kršitev ustavnega načela

    prepovedi retroaktivne veljavnosti zakona.

    V primeru likvidacije delodajalca - za razliko od ureditve

    po prešnjih predpisih (ZPPSL) - delovno razmerje ne preneha

    vsem delavcem, ampak le tistim, katerih delo je zaradi

    likvidacije postalo nepotrebno. Zato je tudi po začetku

    likvidacijskega postopka mogoča reintegracija delavca.

     
  • 29.
    VSC sklep Cp 274/2006
    21.4.2006
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSC01214
    ZOR člen 141, 141. ZPP člen 39, 40, 41, 42, 43, 45, 39, 40, 41, 42, 43, 45.
    oderuška pogodba - vrednost spornega predmeta
    O oderuški pogodbi govorimo takrat, ko se za nesorazmerno obremenitev ene pogodbene stranke izkoristi njen šibkejši položaj ali lastnost. Bistven objektivni element oderuštva je nesorazmerje, to pa se mora opreti na neko primerljivost. Oderuštvo je najhujši poseg v načelo enakovrednosti dajatev, ki je uzakonjeno v 15. čl. ZOR ter pri tem ne gre le za zaščito interesa prikrajšane stranke, ampak tudi za zaščito javnega interesa. Zato so pravne posledice oderuštva strožje kot pa na primer pri čezmernem prikrajšanju. O oderuški pogodbi lahko govorimo, če sta skupaj izpolnjena objektivni in subjektivni element. Objektivni element oderuštva je obstoj očitne nesorazmernosti med izpolnitvijo in nasprotno izpolnitvijo. Standard očitne nesorazmernosti se pri odločanju o oderuštvu lahko razume strožje, predvsem tudi zato, ker gre za ravnanje, ki je v nasprotju z moralo in javnim interesom. Tako se na primer nesorazmernost lahko skriva tudi v posebnih bremenih ali dodatnih obveznostih, ki jih prevzame prikrajšana stranka, oz. odpovedi pravic in ugodnejšega položaja. Bistvena značilnost oderuštva pa je subjektivni element. Oderuštvo je posledica zavestnega ravnanja in nesorazmerje med izpolnitvama ni nikoli naključno. Vselej se izhaja iz namere prikrajšati drugo pogodbeno stranko zato, da se na drugi strani doseže premoženjska korist.

     
  • 30.
    VDS sklep Pdp 959/2005
    21.4.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03493
    ZPP člen 109, 109.
    sodišče - denarna kazen - zaslišanje strank
    Kaznovanje tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega

    udeleženca v postopku, ni vezano na predhodno kazensko obsodilno

    sodbo ali na zaslišanje storilca. Žalitev sodišča ni določena kot

    kaznivo dejanje, katerega obstoj bi bilo potrebno predhodno

    ugotavljati ob vsebinskih in procesnih jamstvih po Ustavi RS. Če

    nekdo v vlogi žali sodišče, mu to v skladu s 109. členom ZPP

    lahko izreče denarno kazen, če izjava storica ogroža ugled oz.

    spodkopava avtoriteto sodišča.

     
  • 31.
    VSC sklep I Cp 264/2006
    21.4.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01212
    ZIZ člen 38, 38.
    stroški izvršilnega postopka
    Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da stroški, ki jih je za potrditev pravnomočnosti priglasil upnik, niso bili potrebni.

     
  • 32.
    VSL sodba I Kp 1298/2006
    21.4.2006
    kazensko materialno pravo
    VSL23040
    KZ člen 253, 253.
    izdaja nekritega čeka in zloraba bančne ali kreditne kartice
    Nepravilni so zaključki sodišča prve stopnje, češ da 2. odst. 253. čl. KZ z besedo "si" sankcionira zgolj pridobitev premoženjske koristi z zlorabo kreditne ali bančne kartice storilcu osebno. Temeljna oblika kaznivega dejanja je določena v prvem odstavku 253. čl. KZ, ki določa tudi obliko krivde (obarvani naklep), v 2. odst. pa je inkriminirana zgolj drugačna izvršitvena oblika, kar je jasno razvidno iz besedila "enako se kaznuje, kdor z namenom iz prejšnjega odstavka uporabi...". Pravilnost takega zaključka je razvidna tudi iz zgodovinskega razvoja te kazenskopravne določbe, saj je KZ SFRJ v 172. čl. inkriminiral samo izdajo nekritega čeka tako, kot je še vedno inkriminirana v 1. odst. 253. čl. KZ, KZ 1995 pa je dopolnil inkriminacijo t. i. čekovne goljufije iz 1. odst. še z neupravičeno uporabo bankomata in zlorabo kreditne kartice, kar je bila logična posledica razvoja plačilnega prometa. Pravilnost takega zaključka je razvidna tudi iz sodne prakse, npr. sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 273/2003 in Ips 315/2003, kjer je sodišče določno ocenilo, da "predmet napada sta ček oz. bančna ali kreditna kartica, v obeh primerih storilec ravna z namenom, da bi sebi ali drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist". Skratka, čl. 253 KZ opredeljuje, kot je razvidno že iz naslova, eno kaznivo dejanje izdaje nekritega čeka in zlorabo bančne ali kreditne kartice, kar pomeni eno kaznivo dejanje z dvema izvršitvenima oblikama, ne glede na besedico "si".

     
  • 33.
    VSL sklep III Cpg 28/2006
    21.4.2006
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05689
     
    upniški odbor - nagrada stečajnega upravitelja - ugovor prenehanja terjatve - nadzor
    Odločitev o potrditvi predračuna stroškov ne spada v okvir odločitev,

    za katere mora stečajni senat predhodno pridobiti mnenje upniškega

    odbora.

    Odločanje v primeru odmere nagrade se od odločanja o izplačilu

    akontacije nagrade razlikuje v tem smislu, da gre pri odločanju o

    akontaciji nagrade zgolj za odločitev o začasnem izplačilu dela

    nagrade, ki se vračunava po odmeri nagrade po postopku iz 3. člena

    Odredbe ob zaključku stečajnega postopka.

    Ni izključiti možnosti, da bi stečajni senat za oceno pravilnosti

    ravnanja in postopanja stečajnega upravitelja glede posameznih

    vprašanj, za odgovore na katere je potrebno posebno strokovno znanje,

    s katerim sodišče ne razpolaga, pridobiti ustrezna mnenja strokovno

    usposobljene osebe. Po mnenju pritožbenega sodišča pa je potrebno v

    skladu s 15. členom ZPPSL takšna dejstva ugotavljati s pomočjo

    sodnega izvedenca (243. člen ZPP), ne pa skozi postopek revizije, na

    katerega se sklicuje izpodbijani sklep.

    V okviru ugovornega postopka zoper potrjen osnutek za glavno

    razdelitev ni mogoče uveljavljati okoliščin, ki se nanašajo na sam

    obstoj posamezne terjatve, če te okoliščine niso nastopile po nastopu

    učinka iz 3. odstavka 142. člena ZPPSL.

     
  • 34.
    VSC sklep Cp 12/2005
    21.4.2006
    civilno procesno pravo
    VSC01217
    ZPP člen 277, 277/2, 318, 324, 324/5, 324/6, 338, 338/1, 338/2, 277, 277/2, 318, 324, 324/5, 324/6, 338, 338/1, 338/2.
    zamudna sodba
    Zamudna sodba po 318. čl. ZPP se izda, kadar tožena stranka, ki je pravilno prejela tožbo, v roku 30 dni od vročitve, ne odgovori na tožbo. Značilnost instituta zamudne sodbe je, da je urejen v poglavju ZPP, ki ureja postopek v fazi priprav za glavno obravnavo. To pa pomeni, da sodišče izda zamudno sodbo v tej fazi postopka in da je ne more izdati kasneje, ko o zahtevku že meritorno odloča, izvaja dokaze in celo izda sodbo.

    Institut zamudne sodbe temelji na predpostavki, da tožena stranka s svojo pasivnostjo priznava kot točne navedbe tožeče stranke, s katerimi ta utemeljuje tožbeni zahtevek, priznava tudi tiste navedbe, ki zanjo niso ugodne. S tem postanejo navedbe iz tožbe nesporne in jih zato ni treba dokazovati. Za izdajo zamudne sodbe ZPP ne zahteva več predloga tožeče stranke, ampak določa, da sodišče samo izda zamudno sodbo, če meni, da so izpolnjeni pogoji iz 318. čl. ZPP. Sodišče prve stopnje bi, kot mu to določa II. odst. 277. čl. ZPP, lahko izdalo zamudno sodbo le v fazi postopka vročanja odgovora na tožbo ne pa tudi kasneje, ko je o zahtevku meritorno odločalo. Zato je bilo potrebno tudi iz tega razloga zamudno sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču v ponovno odločanje.

     
  • 35.
    VSL sodba I Cpg 572/2005
    21.4.2006
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL05677
    ZOR člen 313, 313. ZPP člen 152, 154, 163, 163/1, 163/4, 163/6, 152, 154, 163, 163/1, 163/4, 163/6.
    pravdni stroški - proračun
    Pravica do povračila stroškov, to je terjatev, ki se nanaša na

    pravdne stroške, tako med sodnim postopkom še ne obstoji, temveč

    nastane praviloma šele ob koncu postopka.

    Po presoji pritožbenega sodišča neobstoječe terjatve (prim. 152. člen

    ZPP) po naravi stvari ni mogoče upoštevati pri poračunu po 313. členu

    ZOR. Iz naslova neobstoječe terjatve namreč ni dolga.

     
  • 36.
    VDS sodba Psp 931/2005
    20.4.2006
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS03850
    ZPIZ-1 člen 60, 93, 101, 156, 159, 156, 159, 60, 93, 101.
    invalid III. kategorije - krajši delovni čas - invalidska pokojnina
    Invalidnost ni pravica, temveč pravno dejstvo, ki se ugotavlja po postopku, določenem v zakonu.

    Pri delovnem invalidu III. kategorije invalidnosti se od 1.1.2003 ugotavlja izpolnjevanje pogojev za delno invalidsko pokojnino in ne nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom.

     
  • 37.
    VSL sklep II Cp 6482/2005
    20.4.2006
    stvarno pravo
    VSL50297
    SPZ člen 24, 24.
    motenje posesti - stvarna služnost - negativna služnost
    SPZ je opustil konstrukcijo posesti pravice in na tej podlagi varstvo služnosti ni več mogoče. Prav tako ni mogoče posestno varstvo negativne služnosti na podlagi

    splošnih pravil o posestnem varstvu. Posestno varstvo temelji na posesti kot dejanski oblasti nad stvarjo. Ker je izvrševanje lastninske oblasti izraz svobode lastnika, iz opustitve določenih ravnanj ni mogoče z dovolj veliko stopnjo verjetnosti sklepati, ali je takšna opustitev izraz načina izvrševanja lastninske pravice po volji lastnika ali je lastnik takšnemu izvrševanju zavezan na podlagi negativne služnosti. Negativne služnosti služnostni upravičenec ne izvršuje, v njej ni nobenega aktivnega ravnanja in ni prisotnih objektivnih zaznavnih znakov, na podlagi katerih bi lahko sklepali o njenem obstoju. Zato ta položaj ne ustreza splošni koncepciji posestnega varstva.

     
  • 38.
    VSK sklep I Cpg 117/2005
    20.4.2006
    civilno procesno pravo
    VSK02011
    ZPP člen 324, 325, 326, 324, 325, 326.
    dopolnilna sodba
    Ker je dopolnilna sodba samostojna sodba o delu zahtevka, mora sodišče v dopolnilni sodbi pojasniti svojo odločitev.

     
  • 39.
    VSK sklep II Cpg 50/2006
    20.4.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02332
    ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
    ugovor zoper sklep o izvršbi - neobrazložen ugovor - pasivni družbenik - delovno razmerje
    Okoliščina, da dolžnica z družbo ni bila v delovnem razmerju, nima nobenega pomena glede vprašanja, ali je bila ali ni bila tudi aktivna kot družbenica.

     
  • 40.
    VSC sklep I Cp 563/2006
    20.4.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01213
    ZST člen 12, 12/2, 12, 12/2.
    taksa - oprostitev plačila - preživninska terjatev
    V izvršilnem postopku, v katerem se izterjuje preživninska terjatev, sta plačila sodne takse oproščena tako upnik kot tudi dolžnik.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 11
  • >
  • >>