• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 11
  • >
  • >>
  • 21.
    VSK sodba I Cp 267/2005
    25.4.2006
    stvarno pravo
    VSK02141
    ZTLR člen 54, 54/1, 54/2, 58, 58/1, 54, 54/1, 54/2, 58, 58/1.
    priposestvovanje stvarne služnosti - neizvrševanje služnosti - zloraba zaupanja
    Pritožnik ne more omajati sodbe s pritožbeno navedbo, da je pravni prednik tožnice zlorabil njegovo zaupanje, ker je opravljal vožnje gradbenega materiala brez njegovega dovoljenja, zaradi česar v skladu z 2. dostavkom 54. člena ZTLR služnosti ni mogoče priposestvovati. Pritožnik ne pove, na kakšen način, naj bi pravni prednik tožnice zlorabil njegovo zaupanje, takšna trditev je v nasprotju tudi s tožnikovimi dosedanjimi navedbami.

     
  • 22.
    VSK sodba in sklep I Cp 1029/2004
    25.4.2006
    stvarno pravo
    VSK01943
    ZL člen 5, 5. ZVO člen 16, 16/1, 16, 16/1. ZV-1 člen 28, 28/2, 189, 189/3, 28, 28/2, 189, 189/3.
    javno dobro - družbena lastnina
    Zakon o vodah, ki je bil sprejet v letu 2002 (Ur. l. RS 67/02) daje jasen odgovor o tem, kdo je lastnik morja. Da je to država, izhaja iz 2. odst. 28. čl. tega zakona. Del sporne parcele, ki je v naravi morje (morje je bilo tudi pred nasipavanjem) pa že po logiki stvari ne more biti (nezazidano) stavbno zemljišče.

     
  • 23.
    VSK sodba in sklep I Cp 542/2006
    25.4.2006
    STEČAJNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK01763
    ZGD člen 72, 77, 77/1, 72, 77, 77/1. ZPPSL člen 4, 4/1, 104, 104/3, 104/4, 4, 4/1, 104, 104/3, 104/4. OZ člen 154, 154.
    stečaj - samostojni podjetnik - odškodninska odgovornost
    Po zaključku stečajnega postopka upniki, ki svojih terjatev iz stečaja niso dobili v celoti poplačanih ali pa jih v stečaju sploh niso prijavili, ne morejo od nekdanjega samostojnega podjetnika ničesar več zahtevati.

     
  • 24.
    VSK sodba I Cp 585/2005
    25.4.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK02887
    ZOR člen 172, 172/1, 200, 172, 172/1, 200.
    odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje državnega organa
    Nezakonito oz. nepravilno delo, ki je protipravno, ne more biti delo, ko gre za postopke in odločbe, izdane zaradi zmotnega pravnega stališča oz. napačnega pravnega pojmovanja, razen če bi razlaga tako očitno odstopala od vsebine norme, da je mogoče sklepati, da je organ ravnal očitno napačno ali zlonamerno.

     
  • 25.
    VSC sklep Cp 97/2006
    25.4.2006
    civilno procesno pravo - stvarno pravo
    VSC01216
    ZPP člen 184, 184. SPZ člen 32, 34, 32, 34.
    sprememba tožbe - motenje posesti
    Kaj je sprememba tožbe, pove 184. čl. ZPP:

    - Ko se spremeni istovetnost zahtevka. Istovetnost zahtevka se spremeni, če se spremenijo tožbeni temelj ali tožbeni predlog ali oboje;

    - Ko se uveljavlja drug zahtevek poleg obstoječega ali poveča obstoječi zahtevek - ko npr. tožnik navede novo dejstvo npr. ko bi poleg prvotnega motenja posesti navedel še novo motenje, ki bi bilo storjeno kasneje.

    Sprememba, dopolnitev in poprava posameznih navedb pa ne pomenijo spremembe tožbe, če se zaradi tega tožbeni zahtevek ne spremeni (III. odst. 184. čl. ZPP). ZPP torej dopušča, da se prvotno zatrjevano dejansko stanje spremeni, dopolni ali popravi v takšnem obsegu, da se s tem ne spremeni zahtevek. Kakšen obseg je torej dovoljen, da gre zgolj za popravo, pa je stvar ocene sodišča prve stopnje. Po mnenju pritožbenega sodišča je tožeča stranka le popravila datum, medtem ko je zahtevek ostal enak, saj še vedno zahteva enako vzpostavitev prejšnjega stanja zaradi enakih motitvenih dejanj, kot tudi enako prepoved nadaljnjih motenj.

     
  • 26.
    VSK sklep I Cp 527/2006
    25.4.2006
    stvarno pravo - civilno procesno pravo
    VSK02197
    ZPP člen 340, 340. SPZ člen 32, 32.
    motenje posesti - pravočasnost vložitve tožbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
    Tožeči stranki sta glede časa postavitve spornega zidu predlagali, naj sodišče vpogleda v spise istega sodišča, česar pa sodišče prve stopnje ni storilo in teh dokazov v izpodbijanem sklepu ni ocenilo, kar ima za posledico, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

     
  • 27.
    VDS sodba Pdp 528/2005
    24.4.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03498
    ZDR člen 115, 115.
    delovno razmerje - zamudna sodba - redna odpoved
    Dejstvo, da je delavka mati samohranilka z otrokom, mlajšim od

    treh let, še ne pomeni, da je varovana kategorija po 115. členu

    ZDR.

     
  • 28.
    VSC sklep Cp 12/2005
    21.4.2006
    civilno procesno pravo
    VSC01217
    ZPP člen 277, 277/2, 318, 324, 324/5, 324/6, 338, 338/1, 338/2, 277, 277/2, 318, 324, 324/5, 324/6, 338, 338/1, 338/2.
    zamudna sodba
    Zamudna sodba po 318. čl. ZPP se izda, kadar tožena stranka, ki je pravilno prejela tožbo, v roku 30 dni od vročitve, ne odgovori na tožbo. Značilnost instituta zamudne sodbe je, da je urejen v poglavju ZPP, ki ureja postopek v fazi priprav za glavno obravnavo. To pa pomeni, da sodišče izda zamudno sodbo v tej fazi postopka in da je ne more izdati kasneje, ko o zahtevku že meritorno odloča, izvaja dokaze in celo izda sodbo.

    Institut zamudne sodbe temelji na predpostavki, da tožena stranka s svojo pasivnostjo priznava kot točne navedbe tožeče stranke, s katerimi ta utemeljuje tožbeni zahtevek, priznava tudi tiste navedbe, ki zanjo niso ugodne. S tem postanejo navedbe iz tožbe nesporne in jih zato ni treba dokazovati. Za izdajo zamudne sodbe ZPP ne zahteva več predloga tožeče stranke, ampak določa, da sodišče samo izda zamudno sodbo, če meni, da so izpolnjeni pogoji iz 318. čl. ZPP. Sodišče prve stopnje bi, kot mu to določa II. odst. 277. čl. ZPP, lahko izdalo zamudno sodbo le v fazi postopka vročanja odgovora na tožbo ne pa tudi kasneje, ko je o zahtevku meritorno odločalo. Zato je bilo potrebno tudi iz tega razloga zamudno sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču v ponovno odločanje.

     
  • 29.
    VSC sklep I Cp 264/2006
    21.4.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01212
    ZIZ člen 38, 38.
    stroški izvršilnega postopka
    Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da stroški, ki jih je za potrditev pravnomočnosti priglasil upnik, niso bili potrebni.

     
  • 30.
    VSL sodba I Cpg 572/2005
    21.4.2006
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL05677
    ZOR člen 313, 313. ZPP člen 152, 154, 163, 163/1, 163/4, 163/6, 152, 154, 163, 163/1, 163/4, 163/6.
    pravdni stroški - proračun
    Pravica do povračila stroškov, to je terjatev, ki se nanaša na

    pravdne stroške, tako med sodnim postopkom še ne obstoji, temveč

    nastane praviloma šele ob koncu postopka.

    Po presoji pritožbenega sodišča neobstoječe terjatve (prim. 152. člen

    ZPP) po naravi stvari ni mogoče upoštevati pri poračunu po 313. členu

    ZOR. Iz naslova neobstoječe terjatve namreč ni dolga.

     
  • 31.
    VDS sodba Pdp 1238/2005
    21.4.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03495
    URS člen 155, 155. ZDR člen 103, 111, 103, 111.
    delovno razmerje - odpoved - kršitev delovnih obveznosti - prepoved retroaktivnosti - likvidacija
    Delavcu ni mogoče izredno odpovedati PZ po določbah novega ZDR

    za kršitve delovnih obveznosti in dolžnosti, ki so bile storjene

    pred uveljavitvijo novega ZDR in za katere je disciplinski

    postopek na podlagi predpisov, veljavnih pred 1.1.2003, že

    zastaral. Nasprotno stališče bi pomenilo kršitev ustavnega načela

    prepovedi retroaktivne veljavnosti zakona.

    V primeru likvidacije delodajalca - za razliko od ureditve

    po prešnjih predpisih (ZPPSL) - delovno razmerje ne preneha

    vsem delavcem, ampak le tistim, katerih delo je zaradi

    likvidacije postalo nepotrebno. Zato je tudi po začetku

    likvidacijskega postopka mogoča reintegracija delavca.

     
  • 32.
    VDS sklep Pdp 959/2005
    21.4.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03493
    ZPP člen 109, 109.
    sodišče - denarna kazen - zaslišanje strank
    Kaznovanje tistega, ki v vlogi žali sodišče, stranko ali drugega

    udeleženca v postopku, ni vezano na predhodno kazensko obsodilno

    sodbo ali na zaslišanje storilca. Žalitev sodišča ni določena kot

    kaznivo dejanje, katerega obstoj bi bilo potrebno predhodno

    ugotavljati ob vsebinskih in procesnih jamstvih po Ustavi RS. Če

    nekdo v vlogi žali sodišče, mu to v skladu s 109. členom ZPP

    lahko izreče denarno kazen, če izjava storica ogroža ugled oz.

    spodkopava avtoriteto sodišča.

     
  • 33.
    VSL sklep III Cpg 28/2006
    21.4.2006
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05689
     
    upniški odbor - nagrada stečajnega upravitelja - ugovor prenehanja terjatve - nadzor
    Odločitev o potrditvi predračuna stroškov ne spada v okvir odločitev,

    za katere mora stečajni senat predhodno pridobiti mnenje upniškega

    odbora.

    Odločanje v primeru odmere nagrade se od odločanja o izplačilu

    akontacije nagrade razlikuje v tem smislu, da gre pri odločanju o

    akontaciji nagrade zgolj za odločitev o začasnem izplačilu dela

    nagrade, ki se vračunava po odmeri nagrade po postopku iz 3. člena

    Odredbe ob zaključku stečajnega postopka.

    Ni izključiti možnosti, da bi stečajni senat za oceno pravilnosti

    ravnanja in postopanja stečajnega upravitelja glede posameznih

    vprašanj, za odgovore na katere je potrebno posebno strokovno znanje,

    s katerim sodišče ne razpolaga, pridobiti ustrezna mnenja strokovno

    usposobljene osebe. Po mnenju pritožbenega sodišča pa je potrebno v

    skladu s 15. členom ZPPSL takšna dejstva ugotavljati s pomočjo

    sodnega izvedenca (243. člen ZPP), ne pa skozi postopek revizije, na

    katerega se sklicuje izpodbijani sklep.

    V okviru ugovornega postopka zoper potrjen osnutek za glavno

    razdelitev ni mogoče uveljavljati okoliščin, ki se nanašajo na sam

    obstoj posamezne terjatve, če te okoliščine niso nastopile po nastopu

    učinka iz 3. odstavka 142. člena ZPPSL.

     
  • 34.
    VSC sklep Cp 274/2006
    21.4.2006
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSC01214
    ZOR člen 141, 141. ZPP člen 39, 40, 41, 42, 43, 45, 39, 40, 41, 42, 43, 45.
    oderuška pogodba - vrednost spornega predmeta
    O oderuški pogodbi govorimo takrat, ko se za nesorazmerno obremenitev ene pogodbene stranke izkoristi njen šibkejši položaj ali lastnost. Bistven objektivni element oderuštva je nesorazmerje, to pa se mora opreti na neko primerljivost. Oderuštvo je najhujši poseg v načelo enakovrednosti dajatev, ki je uzakonjeno v 15. čl. ZOR ter pri tem ne gre le za zaščito interesa prikrajšane stranke, ampak tudi za zaščito javnega interesa. Zato so pravne posledice oderuštva strožje kot pa na primer pri čezmernem prikrajšanju. O oderuški pogodbi lahko govorimo, če sta skupaj izpolnjena objektivni in subjektivni element. Objektivni element oderuštva je obstoj očitne nesorazmernosti med izpolnitvijo in nasprotno izpolnitvijo. Standard očitne nesorazmernosti se pri odločanju o oderuštvu lahko razume strožje, predvsem tudi zato, ker gre za ravnanje, ki je v nasprotju z moralo in javnim interesom. Tako se na primer nesorazmernost lahko skriva tudi v posebnih bremenih ali dodatnih obveznostih, ki jih prevzame prikrajšana stranka, oz. odpovedi pravic in ugodnejšega položaja. Bistvena značilnost oderuštva pa je subjektivni element. Oderuštvo je posledica zavestnega ravnanja in nesorazmerje med izpolnitvama ni nikoli naključno. Vselej se izhaja iz namere prikrajšati drugo pogodbeno stranko zato, da se na drugi strani doseže premoženjska korist.

     
  • 35.
    VSL sodba I Kp 1298/2006
    21.4.2006
    kazensko materialno pravo
    VSL23040
    KZ člen 253, 253.
    izdaja nekritega čeka in zloraba bančne ali kreditne kartice
    Nepravilni so zaključki sodišča prve stopnje, češ da 2. odst. 253. čl. KZ z besedo "si" sankcionira zgolj pridobitev premoženjske koristi z zlorabo kreditne ali bančne kartice storilcu osebno. Temeljna oblika kaznivega dejanja je določena v prvem odstavku 253. čl. KZ, ki določa tudi obliko krivde (obarvani naklep), v 2. odst. pa je inkriminirana zgolj drugačna izvršitvena oblika, kar je jasno razvidno iz besedila "enako se kaznuje, kdor z namenom iz prejšnjega odstavka uporabi...". Pravilnost takega zaključka je razvidna tudi iz zgodovinskega razvoja te kazenskopravne določbe, saj je KZ SFRJ v 172. čl. inkriminiral samo izdajo nekritega čeka tako, kot je še vedno inkriminirana v 1. odst. 253. čl. KZ, KZ 1995 pa je dopolnil inkriminacijo t. i. čekovne goljufije iz 1. odst. še z neupravičeno uporabo bankomata in zlorabo kreditne kartice, kar je bila logična posledica razvoja plačilnega prometa. Pravilnost takega zaključka je razvidna tudi iz sodne prakse, npr. sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Ips 273/2003 in Ips 315/2003, kjer je sodišče določno ocenilo, da "predmet napada sta ček oz. bančna ali kreditna kartica, v obeh primerih storilec ravna z namenom, da bi sebi ali drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist". Skratka, čl. 253 KZ opredeljuje, kot je razvidno že iz naslova, eno kaznivo dejanje izdaje nekritega čeka in zlorabo bančne ali kreditne kartice, kar pomeni eno kaznivo dejanje z dvema izvršitvenima oblikama, ne glede na besedico "si".

     
  • 36.
    VSK sodba I Cpg 29/2006
    20.4.2006
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSK02333
    ZPP člen 458, 458/1, 458, 458/1. OZ člen 429, 429.
    vstop v pravni položaj prednika - izpolnjevanje obveznosti - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi
    Z obrazložitvijo, da je toženec sprejel in nasledil pogodbena določila od pravnega prednika, je sodišče prve stopnje očitno hotelo povedati le to, da je toženec stopil v pravni položaj prednika in mora zato izpolnjevati enake obveznosti po pogodbi o upravljanju kot so veljale za prednika. Kar pa se tiče navedb tožene stranke, da začasni obračun ni upošteven, ker je bil sestavljen na podlagi velikosti objekta kot izhaja iz izpiska zemljiške knjige, pa pritožbeno sodišče le ugotavlja, da s tem tožena stranka izpodbija tudi ugotovitve sodišča prve stopnje o dejanskem stanju, kar pa v predmetnem sporu, ki je spor majhne vrednosti, glede na izrecno določilo 1. odst. 458. člena ZPP, ni več dopustno.

     
  • 37.
    VSK sklep II Cpg 276/2005
    20.4.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02605
    ZKP člen 92, 131, 131/2, 92, 131, 131/2. ZIZ člen 2, 2/1, 2/2, 2, 2/1, 2/2.
    izvršba po uradni dolžnosti - enostranski izvršilni postopek - prisilna izterjava stroškov kazenskega postopka - predlog za oprostitev sodnih taks
    Predmet izterjave so stroški kazenskega postopka - povprečnina - ki so bili dolžniku naloženi v plačilo s pravnomočnim in izvršljivim sklepom sodišča. Po določilu 2. odst. 131. čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) se prisilna izterjava stroškov kazenskega postopka (med katere spada tudi povprečnina - 92. čl. ZKP), opravi po uradni dolžnosti. V obravnavanem primeru gre torej za izvršbo, ki se po uradni dolžnosti začne in se mora tako tudi izpeljati. V takšnem t.im. enostranskem izvršilnem postopku ne nastopa upnik v izvršilnem procesnem smislu.

     
  • 38.
    VSK sklep II Cpg 44/2006
    20.4.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02334
    ZIZ člen 41, 41. ZPP člen 108, 108/4, 108, 108/4.
    nepopolna vloga - popravljen predlog za izvršbo
    Po vsebini ni utemeljena navedba dolžnika, da naj bi poslal sodišču prve stopnje popravljeni predlog za izvršbo. Kot je razvidno iz priloženega spisa istega sodišča je dejansko upnik sodišču poslal dne 29.9.2004 izvršilni predlog na podlagi verodostojne listine, ki se sicer nanaša na isti stranki in na isto terjatev, vendar pa iz tega predloga ne izhaja, da bi šlo za popravljen predlog za izvršbo. Sodišče prve stopnje ga je zato upravičeno štelo kot samostojen predlog za izvršbo in o njem odločalo v posebnem postopku.

     
  • 39.
    VSK sodba I Cpg 116/2005
    20.4.2006
    civilno procesno pravo
    VSK02012
    ZPP člen 316, 316/1, 338, 338/3, 316, 316/1, 338, 338/3.
    sodba na podlagi pripoznave - pritožbeni razlogi
    Po določilih 3.odst. 338.čl. ZPP se sme sodba na podlagi pripoznave izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ali zaradi tega, ker je bila izjava o pripoznavi dana v zmoti ali pod vplivom prisile ali zvijače.

     
  • 40.
    VSK sklep I Cpg 31/2006
    20.4.2006
    pogodbeno pravo - civilno procesno pravo
    VSK02316
    ZOR člen 630, 630. ZPP člen 2, 2/1, 212, 340, 2, 2/1, 212, 340.
    gradbena pogodba - vrednost gradbenih del - varščina - dokazno breme - prekoračitev tožbenega zahtevka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
    Sodišče prve stopnje je nepravilno ravnalo, ko je pri izračunu celotne vrednosti gradbenih del, upoštevajoč vse potrjene začasne situacije, štelo, da vrednost teh del znaša 38.061.532,51 SIT. Pri tem je namreč očitno upoštevalo tudi zadržane varščine, glede katerih je kasneje tožeča stranka postavila samostojen tožbeni zahtevek, z njim pa ni uspela.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 11
  • >
  • >>