• Najdi
  • <<
  • <
  • 4
  • od 11
  • >
  • >>
  • 61.
    VSK sklep II Cpg 44/2006
    20.4.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02334
    ZIZ člen 41, 41. ZPP člen 108, 108/4, 108, 108/4.
    nepopolna vloga - popravljen predlog za izvršbo
    Po vsebini ni utemeljena navedba dolžnika, da naj bi poslal sodišču prve stopnje popravljeni predlog za izvršbo. Kot je razvidno iz priloženega spisa istega sodišča je dejansko upnik sodišču poslal dne 29.9.2004 izvršilni predlog na podlagi verodostojne listine, ki se sicer nanaša na isti stranki in na isto terjatev, vendar pa iz tega predloga ne izhaja, da bi šlo za popravljen predlog za izvršbo. Sodišče prve stopnje ga je zato upravičeno štelo kot samostojen predlog za izvršbo in o njem odločalo v posebnem postopku.

     
  • 62.
    VSK sklep II Cpg 9/2006
    20.4.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01778
    ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/5, 53, 53/2, 61, 61/1, 62, 62/5.
    ugovor zoper sklep o izvršbi - dokazno breme
    Dolžnik bi moral, da bi bil njegov ugovor utemeljen, predložiti oziroma najmanj predlagati dokaze za svojo trditev, da je delo opravljal le en kvalificiran delavec in da je tudi zatrjevani nekvalitetni izvedbi ugovarjal.

     
  • 63.
    VSC sklep Cp 523/2006
    20.4.2006
    civilno procesno pravo
    VSC01223
    ZPP člen 19, 19/1, 22, 32, 32/1, 41, 19, 19/1, 22, 32, 32/1, 41.
    pristojnost - vrednost spornega predmeta
    Iz tožbenih trditev in zahtevka tožeče stranke izhaja, da je tožnik zahteval odškodnino za negmotno škodo v višini 2,000.000,00 SIT in povrnitev gmotne škode v višini 56.228,00 SIT. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da gre za dva zahtevka in da se zahtevki ne opirajo na isto dejansko in pravno podlago, ampak imajo zahtevki v tožbi različno podlago, zato se določi pristojnost po vrednosti vsakega posameznega zahtevka. Premoženjska in nepremoženjska škoda imata različno dejansko in pravno podlago tudi v primeru, ko se odškodnina za njiju uveljavlja z eno tožbo. Čeprav gre za isti historični dogodek, to še ne pomeni, da sta pravna in dejanska podlaga ista.

     
  • 64.
    VDS sklep Pdp 345/2006
    20.4.2006
    delovno pravo
    VDS03827
    ZPP člen 87, 87/3, 95, 95/3, 116, 87, 87/3, 95, 95/3, 116. ZDSS-1 člen 28, 28/2, 28, 28/2.
    vrnitev v prejšnje stanje - zastopanje - pooblaščenec - odvetnik
    Če je odvetnik ob isti uri vabljen na dva naroka, to ne predstavlja upravičenega razloga za izostanek z enega naroka. Če odvetnik za pristop na narok pooblasti napačno osebo, to ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje.

    Ker je odvetnik za pristop na poravnalni narok napačno pooblastil sodelavca iz pisarne, ki ima opravljen pravosodni izpit, namesto odvetnika ali odvetniškega kandidata iz svoje pisarne, sodišče pravdnih dejanj tega pooblaščenca ni upoštevalo in je na podlagi 2. odstavka 28. člena ZDSS-1 štelo, da je tožeča stranka tožbo umaknila.

     
  • 65.
    VSK sklep II Cpg 4/2006
    20.4.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02009
    ZIZ člen 93, 93/5, 95, 93, 93/5, 95. ZPP člen 137, 137/1, 137, 137/1.
    ustavitev izvršbe - druga dražba - pravno veljavna vročitev
    V primeru, ko ima stranka pooblaščenca, kot pravno veljavna vročitev šteje samo vročitev pooblaščencu in ne stranki.

     
  • 66.
    VSL sodba in sklep I Kp 1367/2005
    20.4.2006
    kazensko materialno pravo
    VSL22803
    KZ člen 229, 229/I, 244, 244/I, 229, 229/I, 244, 244/I.
    zloraba položaja - zloraba pravice
    Kaznivo dejanje po čl. 244/I KZ je podano kadar niso podani znaki

    kakšnega drugega kaznivega dejanja in je splošno v razmerju do drugih

    kaznivih dejanj, kjer prav tako pride do zlorabe položaja odgovorne

    osebe. Storilec kaznivega dejanja po čl. 229/I KZ je lahko le lastnik

    stvari ali premoženja, pri tem pa je predmet kaznivega dejanja lahko

    tudi premoženje, ki je last pravne osebe, storilec pa njen zakoniti

    zastopnik in stori kaznivo dejanje v imenu in v korist pravne osebe.

    Ugotovitev, ali je podano kaznivo dejanje, je v tem primeru odvisna

    od ugotovitve o veljavnosti pravnega posla. Obtoženec je kot direktor

    zastopal svoje podjetje brez omejitev, zato je bila pogodba o

    komisijski prodaji osebnega avtomobila, ki je bil last družbe, ki jo

    je zastopal, veljavna glede na pravila civilnega oziroma

    gospodarskega prava, obtoženec pa je predmet odtujil z namenom

    preprečitve poplačila upnika po zastavni, to je stvarni pravici.

    Pravilni so zaključki sodišča prve stopnje, da so v ravnanju

    obtoženca podani znaki kaznivega dejanja po čl. 229/I KZ in ne 244/I

    KZ, kot je zatrjevalo državno tožilstvo v obtožbi.

     
  • 67.
    VDS sodba in sklep Pdp 1581/2005
    20.4.2006
    delovno pravo
    VDS03593
    ZGD člen 6, 6.
    plača - pasivna legitimacija
    V sporu zaradi plačila razlike v plači in odpravnine je pasivno

    legitimiran le delavčev delodajalec - pravna oseba (prvotožena

    stranka), ne pa tudi direktor pravnega prednika tožnikovega

    delodajalca (drugotožena stranka), ki je s tožnikom podpisal PZ.

    Ker gre za trejatev iz delovnega razmerja in tožnik tudi ni upnik

    drugotožene stranke, ne pride v poštev določba 6. člena ZGD glede

    spregleda pravne osebnosti.

     
  • 68.
    VSL sklep II Cpg 241/2006
    19.4.2006
    sodne takse
    VSL07244
    ZST tarifna številka 2, 2/3.
    sodna taksa - sklep o ugovoru - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
    Če dolžnik obrazloženo izpodbija sklep o izvršbi na podlagi

    verodostojne listine v celoti oziroma v delu, v katerem je odločeno o

    upnikovem dajatvenem zahtevku, in je sklep o izvršbi iz tega razloga

    v dovolilnem delu razveljavljen, taksne obveznosti za sklep o ugovoru

    po prepričanju sodišča druge stopnje ni.

     
  • 69.
    VSK sodba in sklep I Cp 302/2006
    19.4.2006
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSK01960
    ZZZDR člen 133, 133.
    preživnina
    Izpolnjevanje preživninske obveznosti je mogoče zahtevati le za naprej. To izvira iz same narave preživninske obveznosti, katere vsebina je zagotavljanje pogojev za življenjsko eksistenco in zdrav, uspešen razvoj, kar pomeni kritje tekočih stroškov za hrano, stanovanje, obleko in drugo, za vzgojo, šolanje, strokovno izobrazbo,...

     
  • 70.
    VSK sklep II Cp 1707/2005
    19.4.2006
    civilno procesno pravo
    VSK01717
    ZPP člen 139, 140, 141, 141/4, 139, 140, 141, 141/4.
    sklep o izvršbi - nadomestna vročitev
    Glede na to, da se je sodišče prve stopnje samo prepričalo, da je naslov dolžnikovega dolžnika nespremenjen, bi sodišče prve stopnje moralo šteti, da je bila vročitev sklepa o izvršbi opravljena dne 22.01.2004, ko je bilo puščeno drugo obvestilo o prispelem pismu.

     
  • 71.
    VSK sklep II Cp 1617/2005
    19.4.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01715
    ZIZ člen 55, 71, 55, 71.
    razlogi, ki preprečujejo izvršbo - odlog izvršbe na predlog dolžnika
    Ustavna pritožba ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo v smislu 55. člena ZIZ.

     
  • 72.
    VSK sklep II Cp 1668/2005
    19.4.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01716
    ZIZ člen 71, 71.
    pogoji za odlog izvršbe
    Vložitev predloga za obnovo postopka ni pogoj za zaustavitev izvršilnega postopka, pač pa je to ena od situacij, v katerih je možen odlog izvršbe, seveda pod pogojem, da dolžnik izkaže za verjeten nastanek nenadomestljive škode.

     
  • 73.
    VSK sklep I Cp 602/2005
    19.4.2006
    DEDNO PRAVO
    VSK01935
    ZD člen 34, 40, 220, 34, 40, 220.
    nujni delež
    Uveljavljanje pravice do nujnega deleža je v dispoziciji upravičencev in tega sodišče po uradni dolžnosti ne upošteva, pač pa le njihovo zahtevo (40. čl. ZD). Vendar pa gre za dedno pravico in lahko dedič tak zahtevek uveljavi do konca zapuščinskega postopka, saj ga, če v zapuščinskem postopku sodeluje, pravnomočen sklep o dedovanju veže (220. čl. ZD). Zapustnikova hči je zahtevo po nujnem deležu postavila šele v pritožbi, toda še vedno tekom zapuščinskega postopka.

     
  • 74.
    VDS sklep Psp 305/2006
    19.4.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS03868
    ZPP člen 117, 117/2, 117/4, 120, 120/1, 120/2, 343, 343/1, 343/2, 117, 117/2, 117/4, 120, 120/1, 120/2, 343, 343/1, 343/2.
    prepozna pritožba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
    Tožnik bi glede na določbe 4. odst. 117. čl. ZPP moral vložiti predlog za vrnitev v prejšnje stanje skupaj s prepozno pritožbo zoper sodbo, ne pa šele v pritožbi zoper sklep o zavrženju pritožbe zoper sodbo. Že tedaj, ko je vložil prepozno pritožbo zoper sodbo, je tožnik zvedel za zamudo roka za vložitev pritožbe zoper sodbo, zato je tedaj začel teči petnajstdnevni rok za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, določen v 2. odstavku 117. člena ZPP.

     
  • 75.
    VSK sklep II Cp 1669/2005
    19.4.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01721
    ZIZ člen 42, 42.
    izvršilni naslov
    Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo 42. člen ZIZ, ki določa, da če je predlog za izvršbo vložen pri sodišču, ki o terjatvi ni odločalo na prvi stopnji, mu je treba priložiti izvršilni naslov v izvirniku ali overjenem prepisu, na katerem je potrdilo o izvršljivosti. V predmetnem izvršilnem postopku je namreč o terjatvi odločalo isto sodišče in s sodbo, ki predstavlja izvršilni naslov, nedvomno razpolaga.

     
  • 76.
    VDS sklep Psp 329/2006
    19.4.2006
    pokojninsko zavarovanje
    VDS03853
    ZPIZ-1 člen 177, 177/1, 177/2, 187, 187/2, 250, 250/1, 177/2, 250, 250/1, 177/1, 177, 187, 187/2. BATSV člen 20.
    starostna pokojnina - sorazmerni del - izbirna pravica - stek - zavarovanje
    Določbe 250. čl. ZPIZ-1 ne izključujejo uporabe določb 177. čl. tega zakona, saj gre za dva povsem različna pravna instituta. V 250. čl. je določena stvarna pristojnost toženca za odločanje o pravicah iz obveznega zavarovanja, ki se navezuje na različne čase zavarovanja za različne zavarovalne primere, 177. čl. pa obravnava izbiro med pokojninami iz obveznega zavarovanja. Zato je izpolnjen dejanski stan po 250. čl. ZPIZ-1, ki je ob nadalje izpolnjenih pogojih za pridobitev pravice do pokojnine iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji, lahko samo predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da sploh lahko pride do izbire med pokojninami iz obveznega zavarovanja, torej do t.i. steka več pokojnin, ki ga urejajo določbe 177. člena navedenega zakona.

    Glede uporabe in razlage določb 177. čl. zakona je bilo v ustaljeni sodni praksi pritožbenega sodišča (npr. v zadevah Psp 390/2004, Psp 132/2005, Psp 559/2005) in Vrhovnega sodišča RS kot revizijskega sodišča (npr. v zadevah opr. št. VIII Ips 213/2004 in VIII Ips 248/2005) že zavzeto stališče, da zavarovanec, ki je že uveljavil pravico do pokojnine v kateri od republik nekdanje SFRJ tudi na podlagi pokojninske dobe, dopolnjene pri slovenskem nosilcu zavarovanja, glede na določbe 177. čl. zakona nima več izbirne pravice in ne more uspešno uveljavljati enake pravice na podlagi iste pokojninske dobe še pri slovenskem nosilcu zavarovanja. To velja tudi za primer, ko zavarovanec uveljavlja pravico do sorazmernega dela slovenske starostne pokojnine po sporazumu o socialni varnosti z drugo državo (v konkretnem primeru R Avstrijo), če je na podlagi istega pokojninskega obdobja (zavarovalne dobe, dopolnjene v R Sloveniji) že pridobil pravico do pokojnine v tretji državi (v BiH).

     
  • 77.
    VSK sklep I Cp 272/2005
    19.4.2006
    stvarno pravo
    VSK02206
    SPZ člen 77, 77.
    ureditev meje - ureditev meje na podlagi močnejše pravice
    Močnejšo pravico predstavlja lastninska pravica ali bonitarna lastnina na določenem spornem zemljišču, zato je potrebno za zaključek o močnejši pravici ugotoviti, kako se močnejša pravica kaže; največkrat je to lastninska pravica, za katero je potrebno ugotoviti na katerega od pravnoveljavnih načinov jo je udeleženec postopka pridobil (priposestvovanje, dogovor med mejaši) in navesti razloge za svoje zaključke, saj sicer izpodbijanega sklepa sploh ni mogoče preizkusiti.

     
  • 78.
    VDS sklep Pdp 198/2005
    19.4.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03518
    ZGD člen 35, 35. OZ člen 16, 36, 16, 36. ZDR člen 18, 18/1, 52, 53, 54, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 237, 18, 18/1, 52, 53, 54, 88, 88/1, 88/1-1, 88/5, 237.
    delovno razmerje - redna odpoved - rok
    30-dnevni subjektivni rok za podajo odpovedi PZ iz 5. odstavka

    88. člena ZDR začne teči s trenutkom, ko se z razlogi za odpoved

    PZ seznani delodajalec in ne s trenutkom, ko se z njimi seznani

    delavec.

    Skladno s 1. odstavkom 18. člena ZDR lahko v imenu pravne

    osebe - delodajalca nastopa njegov zastopnik, določen z

    zakonom ali aktom o ustanovitvi, ali pa od njega pisno

    pooblaščena oseba. Ker ima prokurist splošno pooblastilo za

    opravljanje vseh pravdnih dejanj, ki spadajo v pravno

    sposobnost družbe, razen za odsvajanje in obremenjevanje

    nepremičnin, je pristojen za sklepanje in za odpoved PZ.

    Skladno z 237. členom ZDR ima delodajalec v obdobju od

    1.1.2003 do 1.1.2007 možnost z istim delavcem skleniti več

    PZ za določen čas za isto delo v neprekinjenem času trajanja

    do treh let (razen v primerih iz 4., 5. in 12. aline 1.

    odstavka 52. člena ZDR). V tem primeru PZ za določen čas

    niso sklenjene v nasprotju z zakonom, zato ne pride do

    transformacije skladno s 54. členom ZDR.

    Tožena stranka ni ravnala zakonito, ko je tožniku redno

    odpovedala PZ za nedoločen čas iz poslovnega razloga, hkrati

    pa je z drugimi delavci, zaposlenimi na istih delih, potem

    ko so jim potekle PZ za določen čas, sklepala nove PZ za

    določen čas, kasneje pa tudi PZ za nedoločen čas.

    Če je bil tožnik po sklenitvi PZ za delovno mesto "hlevar"

    razporejen na delovno mesto "skladiščik", kjer je delo tudi

    dejansko opravljal, a o tem ni bil izdan ustrezen dokončni

    sklep oz. pisni aneks k PZ, se šteje, da je bil med tožnikom in

    toženo stranko ustno sklenjen aneks k PZ za novo delovno mesto.

    Zato mu je bila pravilno podana redna odpoved PZ iz poslonega

    razloga za delo na delovnem mestu "skladiščnik" in je zmotno

    stališče, da mu je bila odpovedana neobstoječa pogodba. Za

    neobstoječo pogodbo gre, kadar ne pride do soglasja volj.

     
  • 79.
    VSL sodba I Cp 1972/2006
    19.4.2006
    obligacijsko pravo
    VSL51247
    ZOR člen 154, 154/1, 184, 154, 154/1, 184. ZC člen 60, 87, 90, 60, 87, 90.
    odgovornost vzdrževalca ceste - vzdrževanje podvoza
    Ker je bila tožena stranka zadolžena za vzdrževanje in varstvo

    magistralne ceste M1 ..po pogodbi (priloga B13), je bila zadolžena

    tudi za vzdrževanje spornega podvoza. Iz 5. člena pogodbe je med

    drugim določeno, da tožena stranka izvaja tudi vzdrževanje objektov

    na cestah, torej tudi spornega podvoza (60. člen ZC).

     
  • 80.
    VSK sodba I Cp 296/2005
    19.4.2006
    obligacijsko pravo
    VSK02208
    ZOR člen 89, 91, 454, 89, 91, 454.
    aktivna legitimacija - pooblastilo za sklenitev kupoprodajne pogodbe
    Tožeča stranka je bila v obligacijskem razmerju le s prodajalcem in je na podlagi tega razmerja smela prodajalca le zastopati pri sklenitvi pogodbe, medtem ko v obligacijsko razmerje s kupcem ni vstopila kot stranka in zato iz razmerja med prodajalcem in kupcem ni pridobila nobenih upravičenj, torej tudi ne pravice zahtevati kupnino od kupca.

     
  • <<
  • <
  • 4
  • od 11
  • >
  • >>