izbris po zfppod - odgovornost družbenikov - tek rokov
Upnik je predlog za nadaljevanje postopka zoper novega dolžnika oddal na pošti s priporočeno pošiljko dne 11.10.2005 (zadnji dan roka) in se glede na 2. odst. 112. čl. ZPP šteje, da ga je tega dne izročil sodišču. V tem delu ni mogoče soglašati s pritožnikom, češ da bi moralo sodišče predlog prejeti že 11.10.2005, če naj bi bil ta pravočasen, saj 7. odst. 112. čl. ZPP določa, da velja prej omenjena določba 2. odst. 112. čl. ZPP tudi za rok, v katerem se mora po posebnih predpisih vložiti tožba in pa za rok zastaranja terjatve ali kakšne druge pravice.
Sodišče prve stopnje je tožečo stranko v pravnem pouku pravilno poučilo, da zoper sklep, ki je bil glede sodne takse za tožbo izdan na zahtevo tožnikov, v skladu z 2. odst. 27. člena Zakona o sodnih taksah (ZST) ni posebne pritožbe.
Sodišče nima niti potrebnega znanja za opredelitev posameznih pojmov po računovodskih standardih in bi moralo imenovati izvedenca finančno-računovodske stroke, ki ga je predlagala tožeča stranka, za ugotovitev dejansko opravljenih dodatnih del.
Delavec je odškodninsko odgovoren zaradi kršitve konkurenčne prepovedi in izdaje poslovne skrivnosti, če je v postopku dokazano, da je do škode prišlo zaradi ravnanja delavca, da je delavec za svoje ravnanje odgovoren in da obstaja vzročna zveza med ravnanjem delavca in nastalo škodo. V postopku pred sodiščem prve stopnje to ni bilo ugotovljeno. S tem, ko je toženec z informacijami o cenah in ugodnejših plačilnih pogojih seznanjal potencialne kupce, ni kršil poslovne skrivnosti, saj je to sodilo v okvir njegovega dela. V postopku pa ni bilo ugotovljeno, da bi toženec s temi podatki seznanil tudi konkurenčno podjetje. Zato tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zaradi kršitve konkurenčne prepovedi in izdaje poslovne skrivnosti ni utemeljen.
Pravno pa ni upošteven niti ugovorni razlog, da upnikova terjatev še ni dospela, kolikor se nanaša na sklep o izdani predhodni odredbi oz. na sklep o zavrnitvi ugovora dolžnika zoper predhodno odredbo. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, so bili podani pogoji za izdajo prehodne odredbe po 257. čl. ZIZ. Ugovor, da upnikova terjatev še ni dospela, pa kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, ni pravno upošteven, saj je podlaga za izdano predhodno odredbo prav nepravnomočen in zato še neizvršljiv sklep o izvršbi.
Stranka ne more nadomestiti zatrjevanja dejstev s predlaganjem dokazov. Dokazi se namreč izvajajo prav zaradi ugotovitev zatrjevanih dejstev. Če zatrjevanih dejstev ni, tudi ni nobene potrebe za izvajanje dokazov.
Vselej, kadar tožena stranka spremembi tožbe ne nasprotuje, je dolžno sodišče spremembo tožbe dopustiti.
Sodišče je svojo odločitev predvsem utemeljilo na tem, da ima dolžnik nepremično premoženje, ki ni zanemarljive vrednosti in prav to je tisti razlog, ki opravičuje sklep, da dolžnik ima premoženje. To dejstvo pa izključuje možnost njegove oprostitve plačila stroškov postopka.
spor majhne vrednosti - vzdrževanje cest - odgovornost za škodo
Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje tudi v materialnopravnem pogledu pravilno zaključilo, da tožena stranka s tem, ko je sklenila pogodbo s cestnim podjetjem o vzdrževanju cest, ni prenesla odgovornosti za škodo, ki nastane zaradi slabega vzdrževanja, na cestno podjetje, ampak glede na izrecne določbe Zakona o javnih cestah ostaja sama odgovorna za škodo, ki zaradi slabega vzdrževanja nastane. Pogodba, sklenjena med toženo stranko in cestnim podjetjem, ureja le razmerje med njima, ne more pa spremeniti zakonite obveznosti tožene stranke, da vzdržuje državne ceste.
ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložen ugovor - vročitev ugovora - pasivni družbenik
Pritožnica je družbenica prvotnega dolžnika, na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij izbrisane družbe in kot takšna lahko uveljavlja v tem postopku ugovor iz razloga po 12. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ, torej da obveznost prvotnega dolžnika ni prešla nanjo.
Ob tem, da sodišče druge stopnje sicer priznava tožniku določeno posredovalno vlogo, pa je predvsem materialnopravno utemeljen zaključek sodišča prve stopnje, da predmet obravnavanega tožbenega zahtevka niso posredovalne provizije za sklenitev nezgodnega zavarovanja članov Kluba naročnikov, ampak le zastopniške provizije. Tožeča stranka torej pri nezgodnih zavarovanjih s tožbo uveljavlja plačilo zastopniških provizij, kot zastopnik pa gotovo ni nastopala, saj za kaj takega ni imela pooblastila, pa tudi pogodb ni sklepala.
novi ZDR - odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - zagovor - bolniški stalež
Če je delavec v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR (neupravičeni izostanki z dela) delodajalca večkrat prosil za preložitev zagovora zaradi bolniškega staleža, čemur je delodajalec ugodil, postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa kasneje ustavil, ker naj bi zaradi preložitve zagovora potekli roki za podajo odpovedi, to ne predstavlja okoliščine iz 2. odstavka 83. člena ZDR, zaradi katere delodajalec delavcu v kasnejšem postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz istega razloga (neupravičeni izostanki), ne bi bil dolžan omogočiti zagovora. V postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu ni mogoče odvzeti pravice do zagovora zato, ker naj bi to pravico izrabljal v predhodnem postopku. Ne gre za zlorabo pravice, če delavec zaradi bolezni prosi za preložitev zagovora. Bolniški stalež sam po sebi še ne predstavlja razloga za preložitev zagovora, saj mora delavec dokazati, da se zagovora zaradi bolezni ne more udeležiti. Če tega ne dokaže, delodajalec lahko nadaljuje s postopkom izredne odpovedi in se šteje, da delavcu pravica do zagovora ni bila kršena.
Čeprav tožnik ni bil pisno vabljen na zagovor, je bil pred redno odpovedjo opravljen razgovor med delavcem in delodajalcem v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja. Ker je bila tožniku dana možnost, da se pred redno odpovedjo PZ iz razloga nesposobnosti izjavi glede neizpolnjevanja nalog, ki mu jih je naložil direktor tožene stranke, ni mogoče trditi, da mu ni bila dana možnost zagovora.
ZOR člen 403, 404, 404/1, 404/2, 405, 405/1, 403, 404, 404/1, 404/2, 405, 405/1.
alternativna obveznost - pravica
Dolžnik ima pravico izbire vse do izročitve enega od dolgovanih predmetov v izvršilnem postopku (405. člen ZOR) samo takrat kadar med strankami ni dogovorjeno kaj drugega. V vseh ostalih primerih pa je treba izhajati iz pogodbene volje strank.