Eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe je tudi sklepčnost tožbenega zahtevka: utemeljenost tožbenega zahtevka mora izhajati iz dejstev, ki so navedena v tožbi (3. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP) in glede katerih se šteje, če je toženec pasiven, da priznava njihovo resničnost. Tožnik zahteva plačilo odškodnine. Sodišče prve stopnje je le ugotovilo, da je izpolnjen pogoj iz 3. tč. 1. odst. 318. čl. ZPP, torej, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Izpodbijana delna zamudna sodba nima razlogov o obstoju tistih dejanskih okoliščin, ki so po presoji sodišča pravno relevantne. Iz obrazložitve ne izhaja, katera pravno pomembna dejstva iz tožbe je sodišče vzelo kot dejansko podlago za svojo odločitev in tudi ne, na katero pravno normo je oprlo odločitev.
ZZK-1 člen 132, 132-4, 159, 159/1, 132, 132-4, 159, 159/1.
udeleženec v postopku - smrt stranke - prekinitev postopka
Pritožnica ima status udeleženke v postopku, saj je izkazala, da utegne biti zaradi vpisa njen pravni interes prizadet (4. tč. 132. čl. ZZK-1). V primeru smrti stranke se postopek prekine, saj pooblaščenca v tem zemljiškoknjižnem postopku ni imel. Prekinitev postopka je tudi nujna, saj je dedič umrl v času, ko je tekel rok za pravno sredstvo, ugovor.
denarna odškodnina za negmotno škodo - izvedensko mnenje
Pomen izvedenskega mnenja je v strokovnosti odgovorov na zastavljena vprašanja in tudi večji objektivnosti odgovorov o pravno pomembnih dejstvih. Podlaga v mnenju izvedenca so njegove strokovne ugotovitve o poškodbah in s pomočjo stroke in izkušenj izvedenec sklepa o posledicah.
ZTLR člen 14, 15, 14, 15. ZOR člen 210, 214, 219, 220, 210, 214, 219, 220.
višina uporabnine - solastninska pravica - poslovodstvo brez naročila
Sodišče je višino uporabnine izračunalo iz sedanje vrednosti nepremičnine, torej z upoštevanjem investicijskega vzdrževanja sporne nepremičnine. Če mora toženka plačati uporabnino od vrednosti nepremičnine, ki je večja tudi zaradi njenih vlaganj v okviru investicijskega vzdrževanja, ne drži pritožbena navedba, da tožeča stranka od teh vlaganj nima nobene koristi.
ZZVZZ člen 60, 60. ZDavP člen 49, 89, 49, 89. ZDavP-1 člen 144, 144, 144.
prispevki - zdravstveno zavarovanje
Merila za odlog, zmanjšanje ali odpis prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje določenim zavarovancem v 2. čl. določajo uporabo ZDavP. ZDavP, ki je veljal do 20.5.2004, je določal, da se zapadli davčni dolg v primeru neplačila obrestuje z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Po 89. čl. ZDavP davčni organ lahko dovoli odlog plačila davčnega dolga s pripadajočimi obrestmi oz. odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, vendar le v primeru, če bi se z izterjavo lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov. Nadomestilo za čas brezposelnosti po 49. čl. ZDavP in po 144. čl. novega Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 54/2004 - ZDavP-1), ki velja od 21.5.2004, ni izvzeto iz davčne izvršbe, kar pomeni, da ga je potrebno upoštevati pri izračunu tožnikovega dohodka.
Ker iz podatkov o zaslužkih po odločbi o odmeri dohodnine za tožnika in njegovo ženo ter iz podatkov o katastrskem dohodku za leto 2000 (to je leto pred vložitvijo prošnje za odpis dolga) izhaja, da so skupni dohodki gospodinjstva presegali znesek zajamčene plače po posameznem članu, je zavod utemeljeno zavrnil zahtevek tožnika za odpis dolga oz. prispevkov z zakonskimi zamudnimi obrestmi za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki se nanaša na čas od 1.1.1995 do 30.11.1998, ko je bil tožnik obvezno zdravstveno zavarovan kot samostojni podjetnik.
Nekdo se lahko izmakne ugotavljanju alkoholiziranosti tudi tako, da ne sodeluje pravilno pri pihanju v elektronsko aparaturo. V primeru, da je zavestno dvakrat pihal mimo ustnika tako, da elektronski alkotest njegovega izdihanega zraka niti ni zaznal in je policist nepravilno uporabo alkotesta zapisal v zapisniku, pa se toženec tudi ne more uspešno sklicevati na to, da je od policista zahteval, naj ga odpelje na odvzem krvi.
ZDSS člen 31, 33, 31, 33. ZUP člen 43, 142, 43, 142. ZPIZ-1 člen 251, 252, 252, 251.
aktivna legitimacija - socialni spor
Če stranka nima pravic po materialnem pravu, v socialnem sporu ni aktivno legitimirana in se tožbeni zahtevek zavrne (ne pa zavrže tožba).
Ker je delovnemu invalidu med zaposlitvijo zagotovljeno posebno varstvo, ki zadeva tudi delodajalca, pravna oseba - delodajalec, pri katerem je zavarovanec zaposlen v času izdaje in vročitve dokončne odločbe o ugotovitvi invalidnosti in priznanju pravic, lahko uveljavi sodno varstvo.
Tožena stranka je dokončno odločbo pravilno vročila pravni osebi, ki je, kot tedanji delodajalec zavarovanca, vložila pritožbo zoper odločbo, izdano na prvi stopnji. Pravico udeleževati se upravnega postopka ima oseba, ki izkaže pravni interes. Ta interes izkaže, če zatrjuje, da vstopa v postopek, zaradi varstva svojih pravnih koristi. Postopek ugotovitve invalidnosti ter priznanja pravic s tem v zvezi je poseben upravni postopek in bi zavarovančev novi delodajalec, ne glede na prijavo sprememb v matični evidenci zavarovancev, moral pri toženi stranki do dokončnosti odločbe, ki je bila pritožnici vročena več kot 6 mesecev po spremembi zavarovančeve zaposlitve, zahtevati vstop v postopek ter vročitev dokončne odločbe, s čimer bi si zagotovil rok za vložitev tožbe. Ker tega ni storil in ker tudi ni izkazal, da je dokončno odločbo od skupne pravne službe prejel po izteku roka za vložitev tožbe, je rok za vložitev tožbe zamudil. ZDSS ne določa nobenih izjem glede roka za vložitev tožbe.
Tožnikovo ravnanje je bil tisti začetni in tudi odločilni vzrok, da je prišlo do prometne nesreče. Pri vožnji zavarovanke tožene stranke ni našlo nobene nepravilnosti. Tožena stranka je odgovorna za to nesrečo na podlagi objektivne odgovornosti, ker je motorno vozilo v razmerju do pešca nevarna stvar. Ker se je nesreča pripetila v bližini osnovne šole v času zaključka pouka, ko so na obeh straneh ceste stali otroci, zato takšen dogodek za voznika ni mogel biti nepričakovan.
pravne posledice - začetka postopka prisilne poravnave - prekinitev izvršbe
Po določilu 30. čl. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL, Ur.l.RS št. 67/93 s sprem.) nastanejo pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave z dnem, ko je oklic o začetku postopka prisilne poravnave nabit na oglasno desko sodišča in ena od pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave je tudi ta, da se prekinejo izvršbe, ki že tečejo (2. odst. 36. čl. ZPPSL). Glede na takšno zakonsko ureditev se pokaže, da niso utemeljene pritožbene trditve upnika, češ da je bil izpodbijani sklep izdan v času, ko sklep o začetku postopka prisilne poravnave še ni postal pravnomočen, ker da je upnik zoper njega vložil pritožbo, o kateri še ni bilo odločeno.
Delavec, ki mu delovno razmerje preneha na podlagi redne odpovedi iz poslovnega razloga, je upravičen do razlike odpravnine med odpravnino, ki mu gre po 109. členu ZDR in odpravnino, določeno v panožni kolektivni pogodbi za trajno presežne delavce.
nepopoln predlog za izvršbo - rok za dopolnitev vloge
Kot pravilno navaja upnik je dejansko upnik sklep, s katerim je sodišče prve stopnje od njega zahtevalo, naj predlog dopolni tako, da navede organizacijo za plačilni promet, pri kateri se nahajajo dolžničina denarna sredstva, prejel dne 3.1.2006. To pa pomeni, da do dneva izdaje izpodbijanega sklepa, to je do 25.1.2006 rok 30 dni sploh še ni potekel. Dne 1.2.2006 je sicer upnik tudi predlagal podaljšanje roka. Vendar pa že prej omenjeno dejstvo pomeni, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo pred potekom 30 dnevnega roka, ki ga je dodelilo upniku.
začasna odredba - identiteta med terjatvijo in sredstvom zavarovanja
Med terjatvijo, ki jo tožeča stranka vtožuje in sredstvom zavarovanja ni podana identiteta, saj je tožeča stranka predlagala prepoved razpolaganja z nepremičnino s parc. št. 1967/54 k.o. I., ki v naravi predstavlja skupni del zgradbe, ki je v solastnini etažnih lastnikov, terjatev tožeče stranke pa meri na dve stanovanji v stavbi, na katerih je že vzpostavljena etažna lastnina. To pomeni, da je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da dejansko predlagana začasna odredba niti ni v povezavi s samo terjatvijo.