• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 7
  • >
  • >>
  • 21.
    UPRS Sodba I U 2864/2017-10
    19.12.2018
    UP00023681
    ZDPN-2 člen 3, 3/3, 3/3-5, 8, 21.
    davek na promet nepremičnin - sodna poravnava - razdružitev solastnine - odplačni prenos lastninske pravice - prodajna cena nepremičnine - davčna osnova - napačna uporaba materialnega prava
    Ni razvidno, zakaj je transakcija, ki temelji na sodni poravnavi, sklenjeni v postopku razdružitve solastnine na nepremičninah, obravnavana kot enostaven odplačen prenos lastninske pravice na nepremičnini (torej po drugem odstavku 3. člena ZDPN-2). V takšnem položaju je treba upoštevati določilo 5. alinee tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2 in preveriti, ali so sploh podani pogoji za obdavčitev takšne transakcije. Pri razdelitvi solastnine namreč ni obdavčitve z DPN, razen v morebitnem presežku. Za to pa je najprej treba ugotoviti morebiten obstoj takšnega presežka.
  • 22.
    UPRS Sodba I U 1658/2016-12
    19.12.2018
    UP00024935
    ZVis člen 10, 52, 52/1, 55, 57. ZUP člen 9, 214, 237, 237/2, 237/2-7. Statut Univerze v Ljubljani (2005) člen 213, 214, 215, 218, 220a, 222.
    visokošolski učitelj - izvolitev v naziv docent - avtonomija univerze - smiselna uporaba določb ZUP - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja strank
    Iz obrazložitve odločbe prve stopnje ne izhaja, kako je organ izvajal svojo avtonomno akademsko presojo dela tožeče stranke ter njenih strokovnih in pedagoških usposobljenosti, kar pomeni, da obrazložitev ne ustreza s strani Univerze postavljenim kriterijem argumentiranega odločanja. Obenem je s tem kršila tudi določbo 214. člen ZUP glede vsebine obrazložitve odločbe.

    Iz odločbe ni razvidno, da bi bila tožeča stranka s pojasnili ŠS seznanjena pred izdajo izpodbijane odločbe, da bi se lahko skladno z načelom zaslišanja stranke do njih opredelila. Organ prve stopnje bi moral tožeči stranki dati možnost, da se opredeli do pojasnil ŠS, pri svoji odločitvi nato upoštevati pripombe tožeče stranke na mnenje ŠS (in morebitne dodatne pripombe na pojasnila ŠS), ter v obrazložitvi odločbe argumentirano navesti, zakaj sledi pri svoji odločitvi bodisi mnenju ŠS ali mnenju tožeče stranke.

    Čeprav je tožena stranka avtonomna pri odločanju o izvolitvi v naziv in velja avtonomija univerze, mora v postopku upoštevati vsaj osnovne procesne pravice strank. Ena od teh pravic je pravica do obrazložitve odločbe. Senat fakultete sicer lahko nekoga izvoli ali pa ga ne izvoli, vendar pa mora biti v vsakem primeru sprejeti akt obrazložen v tolikšnem obsegu, da je upoštevano ustavno določilo o pravici do enakega varstva pravic. V okvir te pravice pa sodi tudi pravica do obrazložene odločitve.
  • 23.
    UPRS Sodba I U 2111/2017-7
    19.12.2018
    UP00023123
    ZMZ-1 člen 20, 20/2, 21, 21/3, 23, 23/1, 23/2.
    mednarodna zaščita - prosilec iz Afganistana - nekonsistentnost izjav - politično prepričanje kot razlog preganjanja - manj pomembne nekonsistentnosti
    Tožnikove navedbe o preganjanju s strani talibanov kot edinem razlogu za zapustitev izvorne države niso neverjetne, kljub določenim nedoslednostim v opisu. Sodišče pritrjuje tožniku, da so očitane kontradiktornosti z vidika vsebinskega obravnavanja prošnje manj pomembne glede na pomen razlikovanja med pomembnimi in nepomembnimi neskladji.

    Če je bilo toženki kaj nejasnega v zvezi s predloženimi dokumenti, bi morala dati tožniku možnost, da jih pojasni, ne pa, da zaključi, da niso pomembni za njegov primer. Prav tako se sodišče strinja s tožnikom, da je napačen sklep toženke, ki je ravnanje tožnika, ko ni prenehal s protesti, četudi so se zoper njega začele grožnje in so nanj streljali talibani, označilo kot nelogično ter kot ravnanje v nasprotju z ravnanjem človeka, ki je resnično ogrožen, in zato kot neverodostojno. Nikomur ne bi mogel biti priznan status mednarodne zaščite zaradi političnega prepričanja, če bi bilo edino logično ravnanje in znak resnične ogroženosti, da bi vsak prosilec prenehal s svojim ravnanjem, zaradi katerega je preganjan, takoj ko bi se dejanja preganjanja začela.

    Nobena od okoliščin iz 3. odstavka 21. člena ZMZ-1, tudi hitrost vložitve prošnje za mednarodno zaščito, sama po sebi ni ne podlaga za priznanje mednarodne zaščite ne za zavrnitev prošnje. V skladu z drugim odstavkom 20. člena ZMZ-1, 2. odstavkom 23. člena ZMZ-1 in v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča, št. U-I-50/08-16, Up-2177/08-16 z dne 26. 3. 2009, je dejstvo, da je bil prosilec že izpostavljen preganjanju ali da mu je bila že povzročena resna škoda ali da mu je preganjanje ali resna škoda neposredno že grozila, resen znak prosilčevega utemeljenega strahu pred preganjanjem ali utemeljenim tveganjem resne škode. Toženka ni upoštevala te določbe, kakor tudi ne tožnikovih navedb, da se boji vrnitve zaradi že izvršenega streljanja nanj s strani talibanov, zato je tudi preuranjeno ugotovila, da ni bil izpostavljen preganjanju in da mu ob vrnitvi ne grozi resna škoda.
  • 24.
    UPRS Sodba I U 2171/2018-21
    19.12.2018
    UP00023703
    ZZdrS člen 65. ZDoh-2 člen 37, 38, 46.
    davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - zdravstvo - dohodek iz delovnega razmerja - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja
    Tožeča stranka je imela, z ozirom na določbe (v inšpiciranem obdobju veljavnega) 65. člena ZZdrS, zaradi pomanjkanja ustrezno usposobljenih zdravnikov pravico, da sklepa podjemne pogodbe tudi s svojimi lastnimi zaposlenimi zdravniki, zato je treba to spoštovati tudi pri obdavčitvi. V zvezi z dohodki, ki so bili izplačani po pogodbah, sklenjenih z zdravniki samostojnimi podjetniki, izhaja stališče, da so bile te pogodbe sklenjene v nasprotju s kogentnimi predpisi in se zato dohodki zdravnikov, ustvarjeni na podlagi neveljavnih pogodb, ne morejo obdavčiti kot dohodki po 46. členu ZDoh-2, kot je to storila tožeča stranka. Sodišče je tudi te dohodke napačno ovrednotilo kot dohodke iz delovnega razmerja (37. člen ZDoh-2) ampak je tudi dohodke teh zdravnikov (zaposlenih pri tožeči stranki) treba, enako kot dohodke zdravnikov, ki so bili zaposleni drugje, davčno obravnavati kot dohodke iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2.
  • 25.
    UPRS Sodba II U 468/2016-9
    19.12.2018
    UP00019047
    ZUP člen 274, 274/2. ZEN člen 32, 32/2, 36, 36/3, 40, 40/2.
    odločba Geodetske uprave - zapisnik mejne obravnave - opravljanje geodetskih storitev - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - očitna kršitev materialnega predpisa
    Razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je izredno pravno sredstvo, v okviru katerega se šteje, da je bil z odločbo očitno prekršen materialni predpis, če je kršitev, glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti neposredno, ne pa posredno s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katerega se odločba opira.
  • 26.
    UPRS Sodba I U 789/2017-9
    19.12.2018
    UP00021388
    ZDavP-2 člen 93.
    davčna izvršba - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - neplačane davčne obveznosti - zamudne obresti
    Iz odločbe o pritožbi ne sledi, da tožnica obveznosti iz naslova NUSZ za leto 2007 ni poravnala, pač pa iz nje sledi ugotovitev, da od leta 2007 obveznosti ni poravnavala pravočasno, predvsem pa, da v letu 2009 iz tega naslova plačil ni bilo in da je v letih 2010 in 2011 evidentirano le plačilo v višini enega obroka. Zato se je s plačilom v skladu s 93. členom ZDavP-2 pokrival najstarejši dolg iz naslova NUSZ.
  • 27.
    UPRS Sodba I U 1774/2016-25
    19.12.2018
    UP00024890
    ZUP člen 223.
    inšpekcijski ukrep - izrek odločbe - sklep o popravi pomote
    V primeru, ko ni dvoma, za katero parcelno številko in za katero lokacijo gre, izrek odločbe zaradi napačne navedbe parcelne številke ni toliko nejasen, da odločba ne bi mogla biti tudi izvršljiva. Ker v obravnavani zadevi med strankama ni sporno, kje se nahaja kmetijska površina, s katere mora tožeča stranka odstraniti gramoz, parkiranje tovorne prikolice, avtomobile, delovne stroje, kontejnerje ter manjši šotor, in ker je tudi iz obrazložitve osnovne inšpekcijske odločbe jasno, na katero parcelno številko se nanaša, saj je izrecno navedena številka 193/1, je pri napačni navedbi parcelne številke v izreku osnovne inšpekcijske odločbe in v izreku sklepa o dovolitvi izvršbe šlo za očitno pomoto, ki jo je tudi v skladu z ustaljeno sodno prakso mogoče odpraviti z izdajo popravnega sklepa. S popravo se tako doseže samo to, da je v izreku odločbe navedeno enako, kot je bilo ugotovljeno v postopku pred njeno izdajo.
  • 28.
    UPRS Sodba I U 1950/2018-9
    19.12.2018
    UP00020772
    ZUS-1 člen 28, 28/2, 28/3, 39, 39/1, 69, 69/1.
    mednarodna zaščita - molk organa
    Ker toženka o tožnikovi vlogi ni odločila v zakonsko predpisanem roku, niti ni tega storila v nadaljnjih sedmih dneh po tožnikovi zahtevi, niti v roku, ki ga je sama navedla v odgovoru na tožbo, saj sodišče do izdaje te sodbe ni prejelo njenega obvestila o izdaji upravnega akta (prvi odstavek 39. člena ZUS-1), je sodišče v skladu s prvim odstavkom 69. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in toženki naložilo izdajo upravnega akta v roku 30 dni od prejema te sodbe. Pri določitvi roka za odločitev je sodišče, ob upoštevanju navedb toženke v odgovoru na tožbo, ocenilo, da bo v tem roku lahko odločeno o tožnikovi vlogi za priznanje mednarodne zaščite.
  • 29.
    UPRS Sodba III U 319/2018-9
    19.12.2018
    UP00022465
    ZTuj-2 člen 3, 3/4, 76b, 76b/3, 76b/3-12, 76c, 76c/3, 77, 77/2, 77/2-2. ZMZ-1 člen 84. Pravilnik o bivanju v Centru za tujce, deponiranju lastnih sredstev ter obliki in vsebini izkaznice o dovolitvi zadrževanja na območju Republike Slovenije (2015) člen 15, 44.
    tujec - prosilec za mednarodno zaščito - nastanitev tujca v domu za tujce - kršitev pravil - strožji policijski nadzor
    ZMZ-1 ne ureja pravil bivanja v centru za tujce, zato je uporaba izvedbenih določb o tem iz ZTuj-2 in Pravilnika o bivanju za prosilce za mednarodno zaščito logična in nujna. Drugačna razlaga bi privedla do tega, da v centru za tujce ne bi bilo mogoče zagotavljati reda, varnosti in zdravih pogojev za bivanje tam nastanjenih drugih oseb.

    Ob upoštevanju, da je tožnik kljub opozorilom vztrajal pri ponavljanju lažjih kršitev pravil bivanja (konkretno kršitvi iz 6. alineje drugega odstavka 76b. člena ZTuj-2, pri čemer niti ne zatrjuje, da ne bi imel možnosti kaditi v kadilnici oziroma drugem za to določenem prostoru), kar pomeni težjo kršitev pravil bivanja, sodišče zaključuje, da je bil izrečeni ukrep bivanja pod strožjim policijskim nadzorom primeren in nujen, in sicer zaradi zagotavljanja ne le splošnega reda v centru, ampak predvsem tudi zdravih pogojev za bivanje drugih tam nameščenih oseb, poseg v pravice tožnika pa je bil glede na vrsto in trajanje ukrepa sorazmeren.
  • 30.
    UPRS Sodba II U 100/2017-10
    19.12.2018
    UP00019046
    ZDoh-2 člen 136, 136/1, 137, 137/1, 137/3.
    dohodnina - odmera dohodnine - akontacija dohodnine - višina - odbitek v tujini plačanega davka - višina priznanega odbitka - čezmejni delovni migrant
    Odbitki, ki presegajo znesek dohodnine, odmerjene po ZDoh-2, se ne morejo uveljvljati kot odbitki v prihodnjih davčnih letih.
  • 31.
    UPRS Sodba I U 1586/2016-14
    19.12.2018
    UP00019186
    ZUSDDD člen 1č, 1č/3, 1č/4.
    dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost - mladoletnik
    Tožničina odsotnost je v neprekinjenjem trajanju trajala dlje kot leto dni, ko je tožnica prostovoljno zapustila RS zaradi odhoda na počitnice k sorodnikom in se niti ni poskušala vrniti. Tožnica torej ni zapustila RS zaradi posledic izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, temveč je prostovoljno odšla iz RS.

    Tožničin oče je zapustil RS, ker je tako odredil njegov tedanji delodajalec, to je JLA, le ta pa je morala tako ravnati na podlagi odločitve tedanjega Predsedstva SFRJ. JLA avgusta 1991 ni bila pravna oseba iz RS, zato ni podan razlog upravičene odsotnosti za prvih pet let odsotnosti.
  • 32.
    UPRS Sodba I U 1203/2016-27
    19.12.2018
    UP00024670
    ZDIJZ člen 6. ZGD-1 člen 39, 40.
    informacije javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - poslovna skrivnost - podatki o porabi javnih sredstev
    Organ mora v primeru ugotavljanja obstoja poslovne skrivnosti po objektivnem kriteriju izvesti t.i. škodni test. Oba organa sta to storila ob upoštevanju tretjega odstavka 39. člen ZGD-1 in za vsak zahtevani dokument posebej ugotavljala obstoj poslovne skrivnosti po objektivnem pogoju in hkrati za vsak zahtevani dokument posebej ugotavljala obstoj oziroma neobstoj prevladujočega interesa javnosti za razkritje varovanih podatkov in ali gre za podatke, ki se nanašajo na porabo javnih sredstev.
  • 33.
    UPRS Sodba I U 2686/2017-9
    19.12.2018
    UP00023621
    ZDDV-1 člen 63, 67, 82.
    davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - računi - sestavine računa - nepopoln račun - povezane osebe
    Računi nimajo vseh elementov iz 82. člena ZDDV- 1. Zgolj formalna pomanjkljivost računa še ni razlog za nepriznanje pravice do odbitka vstopnega DDV, če ima davčni organ vse podatke za to, da preveri, ali so izpolnjeni vsebinski pogoji v zvezi s to pravico. Razlog za zavrnitev pravice do odbitka DDV po spornih računih je v njihovi vsebinski pomanjkljivosti, saj organ kljub spremljajoči dokumentaciji ni mogel preveriti podatkov o blagu oziroma storitvah na računu. Iz računov in priložene dokumentacije ni razvidna količina oziroma obseg ter vrsta storitev. Opis storitev na računih je zelo splošen, na primer vodenje in koordinacija del v trgovinah SD, pomoč pri vodenju vaših projektov, priprava tehnične dokumentacije. Računi se sklicujejo na naročilnice, na katerih so storitve opisane enako ali celo še bolj splošno kot na računih. Račun družbe A. d.o.o. št. 0015-2014 se sklicuje na specifikacijo, ki je tožeča stranka ni predložila. Predložila pa je pogodbe, sklenjene z naročniki, vendar se računi nanje ne sklicujejo, tako da davčni organ ni mogel ugotoviti povezave med računi in pogodbami.
  • 34.
    UPRS Sodba I U 2331/2018-7
    19.12.2018
    UP00024917
    ZBPP člen 48.
    brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - stroški postopka
    Ker je prosilec delno uspel v pravdnem postopku in je na podlagi pravnomočne sodbe premoženje dejansko prejel, je skladno z določbo 48. člena ZBPP dolžan organu za brezplačno pravno pomoč povrniti razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka.
  • 35.
    UPRS Sodba I U 1906/2017-9
    18.12.2018
    UP00021882
    ZCes-1 člen 5, 9, 66, 78, 78/3, 125. Pravilnik o projektiranju cest (2005) člen 56. ZJC člen 6, 6/3, 6/3-1.
    objekt za oglaševanje - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - cesta - državna cesta - varovalni pas ceste
    Direkcija za infrastrukturo izda soglasje za postavitev objekta za oglaševanje, če s predlaganim posegom v varovalni pas ceste niso prizadeti interesi varovanja ceste in prometa na njej.

    Določba 56. člena Pravilnika o projektiranju cest, na katero je svojo odločitev oprl prvostopni organ, po mnenju sodišča v ničemer ne širi določb in ne presega namena zakona, zato se na podlagi prehodne določbe 125. člena ZCes-1 uporablja tudi po uveljavitvi ZCes-1.
  • 36.
    UPRS Sodba I U 2007/2018-11
    18.12.2018
    UP00025699
    ZOdv člen 19. ZUP člen 67, 214. Odvetniška tarifa (2015) člen 19, 19/1 tarifna številka 39.
    brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - upravičeni stroški - obvezna razlaga
    V konkretnem primeru se ne da preizkusiti razlogov toženke glede določitve višine nagrade za pripravo in vložitev predolga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti ter njegove dopolnitve. Res je tožnica v postopku predlagala le število točk, ne da bi določno navedla tarifne številke, po kateri naj bi se ji priznala nagrada za navedene opravljene odvetniške storitve. Obe tožničini vlogi oziroma izpolnjeni napotnici sta bili nepopolni. Zato bi morala toženka tožnico skladno z 67. členom ZUP pozvati, da določno pojasni svoj zahtevek, v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pa se do njega tudi konkretno opredeliti in pojasniti razloge za svojo odločitev, česar pa ni storila, zato se izpodbijane odločitve po vsebini ne da preizkusiti.
  • 37.
    UPRS Sklep I U 1802/2016-9
    18.12.2018
    UP00022661
    ZEKom-1 člen 3, 3-37, 203, 203/3, 221, 223, 224. ZIN člen 28, 32. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3, 290.
    elektronske komunikacije - postopek nadzora - pogoji za izrek ukrepa - ničnost odločbe - zakonska podlaga za odločanje - inšpekcijski postopek - načelo nevtralnosti
    V obravnavani zadevi je toženka z izpodbijano odločbo, izdano 14. 11. 2016 v postopku nadzora na podlagi drugega odstavka 224. člena ZEKom-1, tožniku izrekla ukrep ustavitve kršitve upočasnjevanja internetnega prometa, ki jo je storil v obdobju od 23. 7. 2015 do 23. 9. 2015. Take odločbe, z izrečenim ukrepom ustavitve kršitve, ki je bila storjena v določenem preteklem obdobju ter je že pred izdajo odločbe prenehala (kar vse v obravnavanem primeru niti ni sporno), pa ne pravno ne dejansko ni mogoče izvršiti. Odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti, pa se izreče za nično (3. točka prvega odstavka 279. člena ZUP).

    Če s strani toženke ugotovljenega konkretnega dejanskega stana ni mogoče subsumirati pod abstraktni dejanski stan tretjega odstavka 203. člena ZEKom-1, ob tem ko je toženka inšpekcijski postopek začela in vodila zaradi suma kršitve prav navedene zakonske določbe o zagotavljanju nevtralnosti interneta na podlagi prej navedenega dejanskega stanja (neenakovredna obravnava internetnega prometa zaradi neenakega cenovnega obračunavanja), je lahko dana podlaga le za zaključevanje, da tožnik ni storil očitane kršitve zakona, ter za odločitev o ustavitvi postopka (ob uporabi 28. člena ZIN).
  • 38.
    UPRS Sklep I U 1801/2016-10
    18.12.2018
    UP00020644
    ZEKom-1 člen 3, 3/37, 203, 203/3, 224, 224/2.
    telekomunikacije - ničnost upravne odločbe - izvršljivost odločbe
    V obravnavani zadevi je, kot že navedeno, toženka z izpodbijano odločbo, izdano 14. 11. 2016 v postopku nadzora na podlagi drugega odstavka 224. člena ZEKom-1, tožniku izrekla ukrep ustavitve kršitve upočasnjevanja internetnega prometa, ki jo je storil v obdobju od 30. 7. 2014 do 22. 3. 2015. Take odločbe, z izrečenim ukrepom ustavitve kršitve, ki je bila storjena v določenem preteklem obdobju ter je že pred izdajo odločbe prenehala (kar vse v obravnavanem primeru niti ni sporno), pa ne pravno ne dejansko ni mogoče izvršiti.
  • 39.
    UPRS Sodba I U 2317/2017-9
    18.12.2018
    UP00021880
    ZRud-1 člen 95, 95/2, 122, 122/1, 122/3, 129, 129/7, 153. ZUP člen 6. ZIN člen 30.
    rudarstvo - inšpekcijski nadzor - odprava nepravilnosti - koncesija - koncesijska pogodba - prenehanje koncesijskega razmerja - sanacija - načelo zakonitosti
    Obravnavani postopek nadzora je bil uveden že v času veljave ZRud-1, kar glede na načelo zakonitosti iz 6. člena ZUP pomeni, da je organ, ko je postopal in odločil po sedaj veljavnem zakonu, odločil zakonito.

    Sodišče se ne strinja, da bi moral biti opisani primer tožnice (zlasti glede na prenehanje koncesijskega razmerja in ne-obstoj rudarske pravice) urejen v prehodnih določbah ZRud-1, saj bo pristojni organ vlogo tožnice obravnaval glede na njeno vsebino in pogoje, ki veljajo po ZRud-1, in odločil posledično temu. Mnenje ministrstva, iz katerega naj bi izhajalo, da rudarskih del ni več mogoče zakonito izvajati brez podlage v koncesijski pogodbi, pa je mnenje in ne predpis, ki bi ga bilo treba upoštevati. V primeru, da pa bo ugotovljeno, da tožnica dovoljenja za opustitev izvajanja rudarskih del ne more pridobiti in torej ne more izvesti naloženega ukrepa, pa bo stekel postopek izvršbe obveznosti, naložene z izpodbijano odločbo, določen v 134. - 138. členu ZRud-1.
  • 40.
    UPRS Sodba I U 871/2017-16
    18.12.2018
    UP00025504
    ZDavP-2 člen 145, 145/2, 145/2-1, 148.
    davčna izvršba - odmerna odločba - izvršilni naslov - izterjava - pogoji - porok
    Pogoj za izterjavo obveznosti po določbi drugega stavka prvega odstavka 148. člena ZDavP-2 obstoj izvršilnega naslova (odmerne odločbe) po določbah ZDavP-2, ki se izda v ugotovitvenem postopku, ob udeležbi stranke, to je osebe, zoper katero teče postopek. Takšna odmerna odločba skladno s 1. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 po izvršljivosti predstavlja izvršilni naslov in podlago za izvršbo zoper poroka. Ravnanje davčnega organa, ki je v obravnavani zadevi izdal izpodbijani sklep o davčni izvršbi na tožnikova denarna sredstva iz naslova zakonskega poroštva po 148. členu ZDavP-2 zoper tožnika kot poroka, ni pravilno.
  • <<
  • <
  • 2
  • od 7
  • >
  • >>