ZVis člen 10, 52, 52/1, 55, 57. ZUP člen 9, 214, 237, 237/2, 237/2-7. Statut Univerze v Ljubljani (2005) člen 213, 214, 215, 218, 220a, 222.
visokošolski učitelj - izvolitev v naziv docent - avtonomija univerze - smiselna uporaba določb ZUP - obrazložitev odločbe - načelo zaslišanja strank
Iz obrazložitve odločbe prve stopnje ne izhaja, kako je organ izvajal svojo avtonomno akademsko presojo dela tožeče stranke ter njenih strokovnih in pedagoških usposobljenosti, kar pomeni, da obrazložitev ne ustreza s strani Univerze postavljenim kriterijem argumentiranega odločanja. Obenem je s tem kršila tudi določbo 214. člen ZUP glede vsebine obrazložitve odločbe.
Iz odločbe ni razvidno, da bi bila tožeča stranka s pojasnili ŠS seznanjena pred izdajo izpodbijane odločbe, da bi se lahko skladno z načelom zaslišanja stranke do njih opredelila. Organ prve stopnje bi moral tožeči stranki dati možnost, da se opredeli do pojasnil ŠS, pri svoji odločitvi nato upoštevati pripombe tožeče stranke na mnenje ŠS (in morebitne dodatne pripombe na pojasnila ŠS), ter v obrazložitvi odločbe argumentirano navesti, zakaj sledi pri svoji odločitvi bodisi mnenju ŠS ali mnenju tožeče stranke.
Čeprav je tožena stranka avtonomna pri odločanju o izvolitvi v naziv in velja avtonomija univerze, mora v postopku upoštevati vsaj osnovne procesne pravice strank. Ena od teh pravic je pravica do obrazložitve odločbe. Senat fakultete sicer lahko nekoga izvoli ali pa ga ne izvoli, vendar pa mora biti v vsakem primeru sprejeti akt obrazložen v tolikšnem obsegu, da je upoštevano ustavno določilo o pravici do enakega varstva pravic. V okvir te pravice pa sodi tudi pravica do obrazložene odločitve.
Razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je izredno pravno sredstvo, v okviru katerega se šteje, da je bil z odločbo očitno prekršen materialni predpis, če je kršitev, glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti neposredno, ne pa posredno s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katerega se odločba opira.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za priznanje mednarodne zaščite - zavrženje ponovne vloge - nova dejstva in dokazi
Toženka je pravilno ugotovila, da je tožnik predhodno v Republiki Sloveniji že vložil prošnjo za mednarodno zaščito, ki jo je toženka zavrnila, Upravno sodišče RS pa je upravni spor v zvezi s tem zavrnilo, tožnik pa ni navedel novih razlogov in prav tako ni predložil novih dokazov, saj je iz zahtevka za uvedbo ponovnega postopka razvidno, da se je skliceval na iste razloge, kot jih je navedel že ob podaji prve prošnje, kar je tudi sam izrecno navedel in ni navedel spremenjenih okoliščin, zaradi katerih želi ponovno zaprositi za mednarodno zaščito. Tožnik novih dokazov ni podal (niti predlagal novih dejstev), temveč je zgolj ob zaslišanju pred izdajo izpodbijanega sklepa navajal, da bi morda lahko dokaze (sodbe v zvezi s telefonom) pridobil.
davek na promet nepremičnin - sodna poravnava - razdružitev solastnine - odplačni prenos lastninske pravice - prodajna cena nepremičnine - davčna osnova - napačna uporaba materialnega prava
Ni razvidno, zakaj je transakcija, ki temelji na sodni poravnavi, sklenjeni v postopku razdružitve solastnine na nepremičninah, obravnavana kot enostaven odplačen prenos lastninske pravice na nepremičnini (torej po drugem odstavku 3. člena ZDPN-2). V takšnem položaju je treba upoštevati določilo 5. alinee tretjega odstavka 3. člena ZDPN-2 in preveriti, ali so sploh podani pogoji za obdavčitev takšne transakcije. Pri razdelitvi solastnine namreč ni obdavčitve z DPN, razen v morebitnem presežku. Za to pa je najprej treba ugotoviti morebiten obstoj takšnega presežka.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - stroški postopka
Ker je prosilec delno uspel v pravdnem postopku in je na podlagi pravnomočne sodbe premoženje dejansko prejel, je skladno z določbo 48. člena ZBPP dolžan organu za brezplačno pravno pomoč povrniti razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka.
ZTuj-2 člen 3, 3/4, 76b, 76b/3, 76b/3-12, 76c, 76c/3, 77, 77/2, 77/2-2. ZMZ-1 člen 84. Pravilnik o bivanju v Centru za tujce, deponiranju lastnih sredstev ter obliki in vsebini izkaznice o dovolitvi zadrževanja na območju Republike Slovenije (2015) člen 15, 44.
tujec - prosilec za mednarodno zaščito - nastanitev tujca v domu za tujce - kršitev pravil - strožji policijski nadzor
ZMZ-1 ne ureja pravil bivanja v centru za tujce, zato je uporaba izvedbenih določb o tem iz ZTuj-2 in Pravilnika o bivanju za prosilce za mednarodno zaščito logična in nujna. Drugačna razlaga bi privedla do tega, da v centru za tujce ne bi bilo mogoče zagotavljati reda, varnosti in zdravih pogojev za bivanje tam nastanjenih drugih oseb.
Ob upoštevanju, da je tožnik kljub opozorilom vztrajal pri ponavljanju lažjih kršitev pravil bivanja (konkretno kršitvi iz 6. alineje drugega odstavka 76b. člena ZTuj-2, pri čemer niti ne zatrjuje, da ne bi imel možnosti kaditi v kadilnici oziroma drugem za to določenem prostoru), kar pomeni težjo kršitev pravil bivanja, sodišče zaključuje, da je bil izrečeni ukrep bivanja pod strožjim policijskim nadzorom primeren in nujen, in sicer zaradi zagotavljanja ne le splošnega reda v centru, ampak predvsem tudi zdravih pogojev za bivanje drugih tam nameščenih oseb, poseg v pravice tožnika pa je bil glede na vrsto in trajanje ukrepa sorazmeren.
davčna izvršba - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - neplačane davčne obveznosti - zamudne obresti
Iz odločbe o pritožbi ne sledi, da tožnica obveznosti iz naslova NUSZ za leto 2007 ni poravnala, pač pa iz nje sledi ugotovitev, da od leta 2007 obveznosti ni poravnavala pravočasno, predvsem pa, da v letu 2009 iz tega naslova plačil ni bilo in da je v letih 2010 in 2011 evidentirano le plačilo v višini enega obroka. Zato se je s plačilom v skladu s 93. členom ZDavP-2 pokrival najstarejši dolg iz naslova NUSZ.
davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - zdravstvo - dohodek iz delovnega razmerja - dohodek iz zaposlitve - dohodek iz drugega pogodbenega razmerja
Tožeča stranka je imela, z ozirom na določbe (v inšpiciranem obdobju veljavnega) 65. člena ZZdrS, zaradi pomanjkanja ustrezno usposobljenih zdravnikov pravico, da sklepa podjemne pogodbe tudi s svojimi lastnimi zaposlenimi zdravniki, zato je treba to spoštovati tudi pri obdavčitvi. V zvezi z dohodki, ki so bili izplačani po pogodbah, sklenjenih z zdravniki samostojnimi podjetniki, izhaja stališče, da so bile te pogodbe sklenjene v nasprotju s kogentnimi predpisi in se zato dohodki zdravnikov, ustvarjeni na podlagi neveljavnih pogodb, ne morejo obdavčiti kot dohodki po 46. členu ZDoh-2, kot je to storila tožeča stranka. Sodišče je tudi te dohodke napačno ovrednotilo kot dohodke iz delovnega razmerja (37. člen ZDoh-2) ampak je tudi dohodke teh zdravnikov (zaposlenih pri tožeči stranki) treba, enako kot dohodke zdravnikov, ki so bili zaposleni drugje, davčno obravnavati kot dohodke iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2.
mednarodna zaščita - prosilec iz Afganistana - nekonsistentnost izjav - politično prepričanje kot razlog preganjanja - manj pomembne nekonsistentnosti
Tožnikove navedbe o preganjanju s strani talibanov kot edinem razlogu za zapustitev izvorne države niso neverjetne, kljub določenim nedoslednostim v opisu. Sodišče pritrjuje tožniku, da so očitane kontradiktornosti z vidika vsebinskega obravnavanja prošnje manj pomembne glede na pomen razlikovanja med pomembnimi in nepomembnimi neskladji.
Če je bilo toženki kaj nejasnega v zvezi s predloženimi dokumenti, bi morala dati tožniku možnost, da jih pojasni, ne pa, da zaključi, da niso pomembni za njegov primer. Prav tako se sodišče strinja s tožnikom, da je napačen sklep toženke, ki je ravnanje tožnika, ko ni prenehal s protesti, četudi so se zoper njega začele grožnje in so nanj streljali talibani, označilo kot nelogično ter kot ravnanje v nasprotju z ravnanjem človeka, ki je resnično ogrožen, in zato kot neverodostojno. Nikomur ne bi mogel biti priznan status mednarodne zaščite zaradi političnega prepričanja, če bi bilo edino logično ravnanje in znak resnične ogroženosti, da bi vsak prosilec prenehal s svojim ravnanjem, zaradi katerega je preganjan, takoj ko bi se dejanja preganjanja začela.
Nobena od okoliščin iz 3. odstavka 21. člena ZMZ-1, tudi hitrost vložitve prošnje za mednarodno zaščito, sama po sebi ni ne podlaga za priznanje mednarodne zaščite ne za zavrnitev prošnje. V skladu z drugim odstavkom 20. člena ZMZ-1, 2. odstavkom 23. člena ZMZ-1 in v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča, št. U-I-50/08-16, Up-2177/08-16 z dne 26. 3. 2009, je dejstvo, da je bil prosilec že izpostavljen preganjanju ali da mu je bila že povzročena resna škoda ali da mu je preganjanje ali resna škoda neposredno že grozila, resen znak prosilčevega utemeljenega strahu pred preganjanjem ali utemeljenim tveganjem resne škode. Toženka ni upoštevala te določbe, kakor tudi ne tožnikovih navedb, da se boji vrnitve zaradi že izvršenega streljanja nanj s strani talibanov, zato je tudi preuranjeno ugotovila, da ni bil izpostavljen preganjanju in da mu ob vrnitvi ne grozi resna škoda.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - upravičena odsotnost - mladoletnik
Tožničina odsotnost je v neprekinjenjem trajanju trajala dlje kot leto dni, ko je tožnica prostovoljno zapustila RS zaradi odhoda na počitnice k sorodnikom in se niti ni poskušala vrniti. Tožnica torej ni zapustila RS zaradi posledic izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, temveč je prostovoljno odšla iz RS.
Tožničin oče je zapustil RS, ker je tako odredil njegov tedanji delodajalec, to je JLA, le ta pa je morala tako ravnati na podlagi odločitve tedanjega Predsedstva SFRJ. JLA avgusta 1991 ni bila pravna oseba iz RS, zato ni podan razlog upravičene odsotnosti za prvih pet let odsotnosti.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - računi - sestavine računa - nepopoln račun - povezane osebe
Računi nimajo vseh elementov iz 82. člena ZDDV- 1. Zgolj formalna pomanjkljivost računa še ni razlog za nepriznanje pravice do odbitka vstopnega DDV, če ima davčni organ vse podatke za to, da preveri, ali so izpolnjeni vsebinski pogoji v zvezi s to pravico. Razlog za zavrnitev pravice do odbitka DDV po spornih računih je v njihovi vsebinski pomanjkljivosti, saj organ kljub spremljajoči dokumentaciji ni mogel preveriti podatkov o blagu oziroma storitvah na računu. Iz računov in priložene dokumentacije ni razvidna količina oziroma obseg ter vrsta storitev. Opis storitev na računih je zelo splošen, na primer vodenje in koordinacija del v trgovinah SD, pomoč pri vodenju vaših projektov, priprava tehnične dokumentacije. Računi se sklicujejo na naročilnice, na katerih so storitve opisane enako ali celo še bolj splošno kot na računih. Račun družbe A. d.o.o. št. 0015-2014 se sklicuje na specifikacijo, ki je tožeča stranka ni predložila. Predložila pa je pogodbe, sklenjene z naročniki, vendar se računi nanje ne sklicujejo, tako da davčni organ ni mogel ugotoviti povezave med računi in pogodbami.
inšpekcijski ukrep - izrek odločbe - sklep o popravi pomote
V primeru, ko ni dvoma, za katero parcelno številko in za katero lokacijo gre, izrek odločbe zaradi napačne navedbe parcelne številke ni toliko nejasen, da odločba ne bi mogla biti tudi izvršljiva. Ker v obravnavani zadevi med strankama ni sporno, kje se nahaja kmetijska površina, s katere mora tožeča stranka odstraniti gramoz, parkiranje tovorne prikolice, avtomobile, delovne stroje, kontejnerje ter manjši šotor, in ker je tudi iz obrazložitve osnovne inšpekcijske odločbe jasno, na katero parcelno številko se nanaša, saj je izrecno navedena številka 193/1, je pri napačni navedbi parcelne številke v izreku osnovne inšpekcijske odločbe in v izreku sklepa o dovolitvi izvršbe šlo za očitno pomoto, ki jo je tudi v skladu z ustaljeno sodno prakso mogoče odpraviti z izdajo popravnega sklepa. S popravo se tako doseže samo to, da je v izreku odločbe navedeno enako, kot je bilo ugotovljeno v postopku pred njeno izdajo.
ZBPP člen 20, 20/1, 20/4, 34. ZUP člen 7, 7/1, 9, 9/1, 9/4. ZSVarPre člen 21, 21/1.
brezplačna pravna pomoč - pravica do izjave - pravno relevantna dejstva - periodični dohodek - prepoved razpolaganja - denarna sredstva - absolutna bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave v postopku
Tožena stranka je v konkretnem primeru imela obveznost, da bi tožnico seznanila z okoliščinami in dejstvi glede (ne)zmožnosti razpolaganja oziroma da bi jo seznanila z uspehom dokazovanja, da bi se o tem lahko izrekla pred izdajo upravne odločbe in da bi v obrazložitvi izpodbijanega akta navedla razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. Po določilu prvega odstavka 21. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih, kadar je iz ugotovljenega dejanskega stanja razvidno, da je upravičenka ostala brez rednega periodičnega dohodka, se ta pri ugotavljanju lastnega dohodka ne upošteva. Tožnica naj bi ostala brez lastnega dohodka že v mesecu oktobru oziroma tožena stranka te okoliščine v ugotovitvenem postopku ni razčiščevala, pa bi morala za zakonito in pravilno odločitev.
aktivna legitimacija za umik zahteve za odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - obnova postopka - glavna obravnava - stroški postopka
Naravni pravni interes vsakega predlagatelja obnove ne more biti zgolj v tem, da v obnovljenem postopku le sodeluje, ampak v tem, da se izpodbijana odločba odpravi ali vsaj razveljavi. Če takega interesa ne bi imel, sploh ne bi bil upravičeni predlagatelj obnove. Uspeh glede obnove se torej meri glede na uspeh v zvezi z dovolitvijo obnove in odločitvijo v obnovljenem postopku.
K odločitvi ne pripomorejo zgolj tista dejanja pooblaščenca stranke, na podlagi katerih bi upravni organ lažje odločil v zadevi, saj je organ v vsakem primeru dolžan sam ugotoviti materialno resnico in odločati v skladu s predpisi. Toženka je v postopku utemeljeno opravila ustno obravnavo, stranke pa so imele pravico na njej sodelovati po pooblaščencih.
brezplačna pravna pomoč - umik prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ustavitev postopka
Tožnica je podala pisno izjavo o umiku prošnje za BPP, zato je tožena stranka na podlagi 135. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, postopek ustavila.
Obravnavani postopek nadzora je bil uveden že v času veljave ZRud-1, kar glede na načelo zakonitosti iz 6. člena ZUP pomeni, da je organ, ko je postopal in odločil po sedaj veljavnem zakonu, odločil zakonito.
Sodišče se ne strinja, da bi moral biti opisani primer tožnice (zlasti glede na prenehanje koncesijskega razmerja in ne-obstoj rudarske pravice) urejen v prehodnih določbah ZRud-1, saj bo pristojni organ vlogo tožnice obravnaval glede na njeno vsebino in pogoje, ki veljajo po ZRud-1, in odločil posledično temu. Mnenje ministrstva, iz katerega naj bi izhajalo, da rudarskih del ni več mogoče zakonito izvajati brez podlage v koncesijski pogodbi, pa je mnenje in ne predpis, ki bi ga bilo treba upoštevati. V primeru, da pa bo ugotovljeno, da tožnica dovoljenja za opustitev izvajanja rudarskih del ne more pridobiti in torej ne more izvesti naloženega ukrepa, pa bo stekel postopek izvršbe obveznosti, naložene z izpodbijano odločbo, določen v 134. - 138. členu ZRud-1.
ZEKom-1 člen 3, 3-37, 203, 203/3, 221, 223, 224. ZIN člen 28, 32. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3, 290.
elektronske komunikacije - postopek nadzora - pogoji za izrek ukrepa - ničnost odločbe - zakonska podlaga za odločanje - inšpekcijski postopek - načelo nevtralnosti
V obravnavani zadevi je toženka z izpodbijano odločbo, izdano 14. 11. 2016 v postopku nadzora na podlagi drugega odstavka 224. člena ZEKom-1, tožniku izrekla ukrep ustavitve kršitve upočasnjevanja internetnega prometa, ki jo je storil v obdobju od 23. 7. 2015 do 23. 9. 2015. Take odločbe, z izrečenim ukrepom ustavitve kršitve, ki je bila storjena v določenem preteklem obdobju ter je že pred izdajo odločbe prenehala (kar vse v obravnavanem primeru niti ni sporno), pa ne pravno ne dejansko ni mogoče izvršiti. Odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti, pa se izreče za nično (3. točka prvega odstavka 279. člena ZUP).
Če s strani toženke ugotovljenega konkretnega dejanskega stana ni mogoče subsumirati pod abstraktni dejanski stan tretjega odstavka 203. člena ZEKom-1, ob tem ko je toženka inšpekcijski postopek začela in vodila zaradi suma kršitve prav navedene zakonske določbe o zagotavljanju nevtralnosti interneta na podlagi prej navedenega dejanskega stanja (neenakovredna obravnava internetnega prometa zaradi neenakega cenovnega obračunavanja), je lahko dana podlaga le za zaključevanje, da tožnik ni storil očitane kršitve zakona, ter za odločitev o ustavitvi postopka (ob uporabi 28. člena ZIN).
Dovoljenje se izda dajalcu kredita, ki opravlja storitev potrošniškega kreditiranja, izda pa se za vsako poslovno enoto, v kateri se opravlja te storitve.
inšpekcijski ukrep - cesta - državna cesta - soglasje za postavitev objekta za oglaševanje - objekt za obveščanje in oglaševanje - odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje
Člen 78 ZCes-1 uvodoma predpisuje prepoved postavljanja objektov za obveščanje in oglaševanje v območju državne ceste zunaj naselja (prvi odstavek), nato pa v drugem odstavku določa pogoje, pod katerimi pa je postavitev takih objektov možna ob soglasju direkcije. Ker pa tega soglasja tožnik nedvomno nima, objekti pa so postavljeni ob državni cesti, je organ mogel in moral zaključiti, da je podan pravno relevantni dejanski stan za izrek spornega ukrepa.