brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Tožena stranka je ugotovila, da tožnikov povprečni mesečni dohodek iz naslova plač in drugih dohodkov iz delovnega razmerja presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je določen v 8. členu ZSVarPre. Tožena stranka je sicer tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP zavrnila na podlagi prvega odstavka 27. člena ZSVarPre, kar predstavlja napačno materialno podlago in bi morala kot pravilno materialno podlago uporabiti drugi odstavek 13. člena ZBPP. Vendar to na pravilnost odločitve o zavrniti tožnikove prošnje za dodelitev BPP ne vpliva.
Uredba o ravnanju z izrabljenimi gumami (2009) člen 3, 3/1, 3/1-2, 4, 4/1. Uredba o odpadkih člen 3, 3/1, 3/1-18. ZVO-1 člen 20, 20/2.
ukrep inšpektorja za okolje - ravnanje z odpadki - odstranitev odloženih odpadkov
Sodišče ugotavlja, da tožnika v upravnem postopku nista zatrjevala niti predložila dokazila, da B. izpolnjuje pogoje za (zakonito) izvedbo predelave izrabljenih gum, niti tega dokaza nista navajala in predlagala v tožbi (in izkazala opravičljivih razlogov, zaradi katerih izvedbe dokaza nista predlagala že prej). Zato nadalje ugotavlja, da nista dokazala svoje trditve, da so izrabljene gume s tem, ko naj bi služile za zaščitne bariere, po izvedeni predelavi prenehale biti odpadek. Glede na navedeno so gume, kot je pravilno ugotovila toženka, odpadek, katerega pa je povzročitelj v skladu s prvim odstavkom 4. člena Uredbe dolžan oddati zbiralcu.
ZOdv člen 19. ZUP člen 67, 214. Odvetniška tarifa (2015) člen 19, 19/1 tarifna številka 39.
brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov in nagrade odvetniku - upravičeni stroški - obvezna razlaga
V konkretnem primeru se ne da preizkusiti razlogov toženke glede določitve višine nagrade za pripravo in vložitev predolga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti ter njegove dopolnitve. Res je tožnica v postopku predlagala le število točk, ne da bi določno navedla tarifne številke, po kateri naj bi se ji priznala nagrada za navedene opravljene odvetniške storitve. Obe tožničini vlogi oziroma izpolnjeni napotnici sta bili nepopolni. Zato bi morala toženka tožnico skladno z 67. členom ZUP pozvati, da določno pojasni svoj zahtevek, v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pa se do njega tudi konkretno opredeliti in pojasniti razloge za svojo odločitev, česar pa ni storila, zato se izpodbijane odločitve po vsebini ne da preizkusiti.
ZDavP-2 člen 288. ZDoh-1-UPB4 člen 45, 136, 136/1.
dohodnina - odmera akontacije dohodnine - dohodek iz zaposlitve - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Glede na angleško verzijo besedila prvega a) odstavka 19. člena Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčenja v zvezi z davki na dohodek in premoženje, je za presojo, ali se prejeti dohodki obravnavajo po prvem odstavku 19. členu Konvencije bistveno, da se določila člena sicer nanašajo na delo v državnih službah oziroma na državne uslužbence, vendar pa nikakor ne veljajo samo za plačila države, temveč tudi za plačila njenih upravnih enot oziroma lokalnih oblasti (tudi zveznih držav, regij,...), poleg tega pa odpade pogoj, da velja le za nadomestila za storitve pri opravljanju državnih funkcij. Sodišče še dodaja, da delodajalce, ki se v Avstriji štejejo za državo, politično enoto, lokalno oblast ali organ lokalne uprave, določa avstrijska nacionalna zakonodaja, od tovrstne opredelitve pa je odvisna pravica do obdavčitve dohodka iz zaposlitve glede na določbe Konvencije. Slednje pa mora upoštevati tudi finančni organ pri odmeri akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve.
aktivna legitimacija za umik zahteve za odobritev pravnega posla - promet s kmetijskimi zemljišči - obnova postopka - glavna obravnava - stroški postopka
Naravni pravni interes vsakega predlagatelja obnove ne more biti zgolj v tem, da v obnovljenem postopku le sodeluje, ampak v tem, da se izpodbijana odločba odpravi ali vsaj razveljavi. Če takega interesa ne bi imel, sploh ne bi bil upravičeni predlagatelj obnove. Uspeh glede obnove se torej meri glede na uspeh v zvezi z dovolitvijo obnove in odločitvijo v obnovljenem postopku.
K odločitvi ne pripomorejo zgolj tista dejanja pooblaščenca stranke, na podlagi katerih bi upravni organ lažje odločil v zadevi, saj je organ v vsakem primeru dolžan sam ugotoviti materialno resnico in odločati v skladu s predpisi. Toženka je v postopku utemeljeno opravila ustno obravnavo, stranke pa so imele pravico na njej sodelovati po pooblaščencih.
ZEKom-1 člen 3, 3-37, 203, 203/3, 221, 223, 224. ZIN člen 28, 32. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3, 290.
elektronske komunikacije - postopek nadzora - pogoji za izrek ukrepa - ničnost odločbe - zakonska podlaga za odločanje - inšpekcijski postopek - načelo nevtralnosti
V obravnavani zadevi je toženka z izpodbijano odločbo, izdano 14. 11. 2016 v postopku nadzora na podlagi drugega odstavka 224. člena ZEKom-1, tožniku izrekla ukrep ustavitve kršitve upočasnjevanja internetnega prometa, ki jo je storil v obdobju od 23. 7. 2015 do 23. 9. 2015. Take odločbe, z izrečenim ukrepom ustavitve kršitve, ki je bila storjena v določenem preteklem obdobju ter je že pred izdajo odločbe prenehala (kar vse v obravnavanem primeru niti ni sporno), pa ne pravno ne dejansko ni mogoče izvršiti. Odločba, ki je sploh ni mogoče izvršiti, pa se izreče za nično (3. točka prvega odstavka 279. člena ZUP).
Če s strani toženke ugotovljenega konkretnega dejanskega stana ni mogoče subsumirati pod abstraktni dejanski stan tretjega odstavka 203. člena ZEKom-1, ob tem ko je toženka inšpekcijski postopek začela in vodila zaradi suma kršitve prav navedene zakonske določbe o zagotavljanju nevtralnosti interneta na podlagi prej navedenega dejanskega stanja (neenakovredna obravnava internetnega prometa zaradi neenakega cenovnega obračunavanja), je lahko dana podlaga le za zaključevanje, da tožnik ni storil očitane kršitve zakona, ter za odločitev o ustavitvi postopka (ob uporabi 28. člena ZIN).
odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža - odvzem glasovalnih pravic - rok za izvršitev odločbe - ničnostni razlog - ničnost odločbe
Zakonski razlogi za ničnost odločbe odražajo naravo instituta ničnosti kot izrednega pravnega sredstva, ki je namenjeno sanaciji najtežjih pomanjkljivosti odločbe, torej pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče sanirati z drugimi pravnimi sredstvi. Ker institut ničnosti izključuje institut pravnomočnosti, ki je eden od temeljev pravne varnosti in zaupanja v pravo, ga je zato treba uporabljati restriktivno oziroma strogo v okviru zakonsko določenih razlogov. Že iz zakonske opredelitve razloga, ki ga uveljavlja tožnik, ki določa da je nična odločba "ki je sploh ni mogoče izvršiti" izhaja, da je s tem mišljena t. i. objektivna nemožnost izvršitve, da torej odločbe ne bi mogel izvršiti nihče pod nobenimi pogoji (dejanska nemožnost izvršitve) ali pa bi bila izvršitev v takem nasprotju s temeljnimi postulati pravnega sistema, da bi bila v njegovem okviru nemogoča (pravna nemožnost izvršitve) obveznosti, ki so naložene tožniku z Odločbo, ne pomenijo ne ene ne druge oblike nemožnosti izvršitve Odločbe in ta ničnosti razlog v obravanvani zadevi ni podan. Tožniku je bilo naloženo procesno dejanje, in sicer da mora v določenem roku prodati kvalificiran delež, ki ga je možno izvršiti tudi v okviru pravnega sistema tudi v skladu z določbami ZFPPIPP.
Dovoljenje se izda dajalcu kredita, ki opravlja storitev potrošniškega kreditiranja, izda pa se za vsako poslovno enoto, v kateri se opravlja te storitve.
Pogoj za izterjavo obveznosti po določbi drugega stavka prvega odstavka 148. člena ZDavP-2 obstoj izvršilnega naslova (odmerne odločbe) po določbah ZDavP-2, ki se izda v ugotovitvenem postopku, ob udeležbi stranke, to je osebe, zoper katero teče postopek. Takšna odmerna odločba skladno s 1. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 po izvršljivosti predstavlja izvršilni naslov in podlago za izvršbo zoper poroka. Ravnanje davčnega organa, ki je v obravnavani zadevi izdal izpodbijani sklep o davčni izvršbi na tožnikova denarna sredstva iz naslova zakonskega poroštva po 148. členu ZDavP-2 zoper tožnika kot poroka, ni pravilno.
V obravnavani zadevi je, kot že navedeno, toženka z izpodbijano odločbo, izdano 14. 11. 2016 v postopku nadzora na podlagi drugega odstavka 224. člena ZEKom-1, tožniku izrekla ukrep ustavitve kršitve upočasnjevanja internetnega prometa, ki jo je storil v obdobju od 30. 7. 2014 do 22. 3. 2015. Take odločbe, z izrečenim ukrepom ustavitve kršitve, ki je bila storjena v določenem preteklem obdobju ter je že pred izdajo odločbe prenehala (kar vse v obravnavanem primeru niti ni sporno), pa ne pravno ne dejansko ni mogoče izvršiti.
brezplačna pravna pomoč - izločitev uradne osebe - pravni interes
Toženka je pravilno zavrgla tožnikovo zahtevo za izločitev predsednika Okrožnega sodišča. Slednji je namreč v zadevi (o prošnji za BPP) že odločil, zato lahko oziroma mora tožnik razloge za njegovo izločitev uveljavljati v okviru pravnih sredstev, konkretno v tožbi v upravnem sporu zoper izdano odločbo o prošnji.
ZTuj-2 člen 3, 3/4, 76c, 77. ZMZ-1 člen 84. Pravilnik o bivanju v Centru za tujce, deponiranju lastnih sredstev ter obliki in vsebini izkaznice o dovolitvi zadrževanja na območju Republike Slovenije (2015) člen 44.
tujec - prosilec za mednarodno zaščito - nastanitev v centru za tujce - hišni red - strožji policijski nadzor
ZMZ-1 ne ureja pravil bivanja v centru za tujce, zato je logična uporaba določb ZTuj-2 tudi za prosilce za mednarodno zaščito, pridržane v centru. Drugačna razlaga bi namreč privedla do tega, da uradne osebe, ki skrbijo za red in disciplino v centru, ne bi mogle zagotavljati reda, varnosti in normalnega bivanja oseb napotenih v center.
rudarska pravica - prenos rudarske pravice - območje pridobivalnega prostora - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Za opredelitev pridobivalnega prostora, na katerem je bila pridobljena in na katerem se posledično prenaša rudarska pravica, sta ključni dovoljenji z dne 6. 8. 1980 in z dne 13. 10. 1998. Toženka je v izpodbijani odločbi zavzela stališče, da v dovoljenjih uporabljeni pojem pridobivalni prostor ne ustreza današnjemu pojmu pridobivalnega prostora, za kar pa po presoji sodišča ni podala zadostne pravne utemeljitve.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - varna izvorna država - mladoletni prosilci
Organ lahko zavrne prošnjo mladoletnega prosilca, če ugotovi, da prosilec prihaja iz varne izvorne države in očitno ne izpolnjuje pogojev za priznanje mednarodne zaščite, ker ne navaja tehtnih razlogov, ki bi utemeljevali zaključek, da ta država ob upoštevanju njegovih posebnih okoliščin zanj ni varna izvorna država.
Tožnikova izjava o tem, da v Alžiriji ugrabljajo otroke, je ostala premalo konkretizirana in preveč pavšalna. Tožnik je bil tako pri podaji prošnje za mednarodno zaščito kot pri osebnem razgovoru zastopan po zakoniti zastopnici in pooblaščenki, vendar pa konkretnejših navedb ali dokaznih predlogov v tej smeri ni podal (23. člen ZMZ-1). Sodišče je že večkrat poudarilo, da je zlasti v primeru mladoletnih prosilcev za azil na strani organa povečano dokazno breme, vendar pa to nikakor ne pomeni, da so prosilci istočasno tega dokaznega bremena povsem razbremenjeni.
ZGO-1 člen 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 5, 6.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - podporni zid
Kamnita zložba z armiranobetonskim podstavkom je skupaj kot celota podporni zid, namenjen varovanju brežine in razlivanjem poplavne vode. Ker je namenjen zavarovanju brežine vodotoka in investitorjeve nepremičnine pred zemeljskim zdrsom, odnašanjem brežine in razlivanjem poplavne vode, je po namembnosti konstrukcija med dvema višinama zemljišča, katera preprečuje zdrs zemljine; torej gre glede na določilo Uredbe o uvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje za podporni zid.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - stalno prebivališče
Iz podatkov uradnih evidenc, ki jih je izčrpno navedel prvostopenjski upravni organ v izpodbijani odločbi, izhaja, da je bil tožnik 26. 2. 1992 izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, po tem pa v Republiki Sloveniji ni pridobil dovoljenja za stalno prebivanje in tudi ni bil sprejet v državljanstvo Republike Slovenije, kar kot pogoja za presojo upravičenosti do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva določa prvi odstavek 2. člena ZPŠOIRSP. Tožnikova vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, ki je bila vložena po zakonu, ki ureja status državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, je bila vložena 3. 4. 2013 in pravnomočno zavrnjena (z nastopom pravnomočnosti 8. 10. 2016), kar je po 24. 7. 2010, ko je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, zaradi česar tožnik tudi po tej določbi ni upravičen do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - komunalna opremljenost stavbnega zemljišča - dovozna pot - funkcionalno zemljišče k stavbi
Nikjer ni določeno, da po „funkcionalnem zemljišču“ ne more potekati tudi dovozna pot, da bi obstajale kakšne druge ovire za takšno pot, pa tožnica niti ne navaja.
ZASP člen 32a, 149, 149/1, 149/1-2, 189, 189/3, 189/4.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorske pravice - zahteva stranke - kolektivna organizacija - dovoljenje za kolektivno upravljanje - začasno dovoljenje za kolektivno upravljanje
Svojo voljo, da toženka o njegovi zahtevi odloči vsebinsko, je tožnik izrazil s tem, da je zahtevo za izdajo dovoljenja vložil in je (tudi potem, ko ga je toženka v dopisu z dne 23. 2. 2016 seznanila s svojimi ugotovitvami) do izdaje izpodbijane odločbe ni umaknil. Ker je torej toženka vsebinsko odločila o zahtevi, katere gospodar je bil tožnik sam, saj je bil on tisti, ki jo je postavil in ki bi jo glede na okoliščine primera do izdaje odločbe tudi kadarkoli umaknil.
Okoliščina, da obvezno kolektivno upravljanje pomeni omejitev izvrševanja pravic, po presoji sodišča narekuje restriktiven pristop k razlagi obsega že izdanega dovoljenja.
Kriterij, za katerega sodišče drugače kot toženka sodi, da v izpodbijani odločbi ni utemeljen, je način in sredstva, s katerimi namerava kolektivna organizacija opravljati svojo dejavnost.
brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika - ponovna razrešitev odvetnika iz razlogov na strani prosilca
Ker torej sodišče soglaša z oceno tožene stranke, da je odvetnik v izvršilni zadevi In 565/2014 ravnal v skladu s stroko in tožnico v tem postopku zastopal kvalitetno in strokovno, upravičenka pa v tem postopku ni zamudila nobenega roka, niti ji ni nastala nobena škoda, sodišče po ugotovitvi, da so bili izpolnjeni razlogi za uporabo določb desetega in enajstega odstavka 30. člena ZBPP, ugotavlja, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita.