Po presoji sodišča bi tožena stranka tožniku že v postopku odločanja o dodelitvi BPP morala omogočiti, da v tožbi uveljavljene tožbene razloge uveljavi že v postopku pred izdajo odločbe. Odsotnost navedenega procesnega dejanja, ki ga zahteva določba 9. člena ZUP, je po presoji sodišča vplivala na zakonitost odločitve, iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa, kljub temu, da je tožena stranka pridobila podatke o katastrskem dohodku (listina C10) po uradni dolžnosti, ne izhaja presoja tega podatka v luči določbe 7. točke prvega odstavka 18. člena ZUPJS. Prav tako iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne izhaja presoja določbe tretjega odstavka 14. člena ZBPP, ki določa, kdaj se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva.
ZASP člen 32a, 149, 149/1, 149/1-2, 189, 189/3, 189/4.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorske pravice - zahteva stranke - kolektivna organizacija - dovoljenje za kolektivno upravljanje - začasno dovoljenje za kolektivno upravljanje
Svojo voljo, da toženka o njegovi zahtevi odloči vsebinsko, je tožnik izrazil s tem, da je zahtevo za izdajo dovoljenja vložil in je (tudi potem, ko ga je toženka v dopisu z dne 23. 2. 2016 seznanila s svojimi ugotovitvami) do izdaje izpodbijane odločbe ni umaknil. Ker je torej toženka vsebinsko odločila o zahtevi, katere gospodar je bil tožnik sam, saj je bil on tisti, ki jo je postavil in ki bi jo glede na okoliščine primera do izdaje odločbe tudi kadarkoli umaknil.
Okoliščina, da obvezno kolektivno upravljanje pomeni omejitev izvrševanja pravic, po presoji sodišča narekuje restriktiven pristop k razlagi obsega že izdanega dovoljenja.
Kriterij, za katerega sodišče drugače kot toženka sodi, da v izpodbijani odločbi ni utemeljen, je način in sredstva, s katerimi namerava kolektivna organizacija opravljati svojo dejavnost.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - stalno prebivališče
Iz podatkov uradnih evidenc, ki jih je izčrpno navedel prvostopenjski upravni organ v izpodbijani odločbi, izhaja, da je bil tožnik 26. 2. 1992 izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, po tem pa v Republiki Sloveniji ni pridobil dovoljenja za stalno prebivanje in tudi ni bil sprejet v državljanstvo Republike Slovenije, kar kot pogoja za presojo upravičenosti do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva določa prvi odstavek 2. člena ZPŠOIRSP. Tožnikova vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, ki je bila vložena po zakonu, ki ureja status državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, je bila vložena 3. 4. 2013 in pravnomočno zavrnjena (z nastopom pravnomočnosti 8. 10. 2016), kar je po 24. 7. 2010, ko je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, zaradi česar tožnik tudi po tej določbi ni upravičen do povračila škode zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
nadomestilo za odmero stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - komunalna opremljenost stavbnega zemljišča - dovozna pot - funkcionalno zemljišče k stavbi
Nikjer ni določeno, da po „funkcionalnem zemljišču“ ne more potekati tudi dovozna pot, da bi obstajale kakšne druge ovire za takšno pot, pa tožnica niti ne navaja.
ZGO-1 člen 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 5, 6.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - podporni zid
Kamnita zložba z armiranobetonskim podstavkom je skupaj kot celota podporni zid, namenjen varovanju brežine in razlivanjem poplavne vode. Ker je namenjen zavarovanju brežine vodotoka in investitorjeve nepremičnine pred zemeljskim zdrsom, odnašanjem brežine in razlivanjem poplavne vode, je po namembnosti konstrukcija med dvema višinama zemljišča, katera preprečuje zdrs zemljine; torej gre glede na določilo Uredbe o uvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje za podporni zid.
tožba v upravnem sporu - upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Sodišče je v okviru predhodnega preizkusa tožbe ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za vsebinsko odločanje o predmetni tožbi, ker odločba drugostopenjskega upravnega organa, ki jo tožnica izpodbija v predmetnem upravnem sporu, ne predstavlja upravnega akta in tudi ne akta, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Glede na zgoraj navedene razloge je upravni akt, ki se lahko v obravnavani zadevi izpodbija, odločba prvostopenjskega upravnega organa (z upoštevanjem odločitve v 1. točki izreka odločbe drugostopenjskega upravnega organa), o izpodbijanju katere je bilo že pravnomočno odločeno v drugem upravnem sporu.
dovoljenje za začasno prebivanje - nejasna vloga - podrejeno uveljavljanje zahtevkov - kršitev pravil postopka
Glede na vsebino prošnja tožnic ni nerazumljiva. Sicer pa je organ sam že v izpodbijanem sklepu navedel, da tožnici prošnjo vlagata tako na podlagi 127. člena ZTuj-2 kot tudi po 47. členu tega zakona ter hkrati ob upoštevanju 8. člena EKČP. Ker torej vloga ni nerazumljiva, je odločitev organa o njenem zavrženju napačna.
Napačno je pravno mnenje organov, da uveljavljanje več zahtevkov v eni vlogi po ZUP ni dopustno. Tak način uveljavljanja več zahtevkov pomeni le to, da naj upravni organ najprej odloča o prvo postavljenem zahtevku, če temu ne bo ugodil, pa o drugo postavljenem.
Tožbena navedba, da je odločba nična, ker je ni mogoče izvršiti, saj njegova obveznosti ni konkretizirana, iz odločbe pa ni moč razbrati, kje in kako naj zgradi priključek na javno kanalizacijo, niti ni jasno opredeljeno mesto priključitve, ni utemeljena, saj navedeni razlogi ne pomenijo objektivne neizvršljivosti, kar je po določbah ZUP pogoj za to, da se odločba izreče za nično zaradi dejanske neizvršljivosti.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 81/1-4, 84/1-5. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7. ZTuj-2 člen 68, 68/1.
pridržanje - pridržanje za namen predaje odgovorni državi članici - ogrožanje varnosti ljudi - nevarnost pobega - znatna nevarnost pobega iz države - obrazložitev upravne odločbe - pomanjkljiva obrazložitev odločbe - kontradiktornost postopka
Tožniku pred odločitvijo v postopku, ki mu je bila po določbah četrtega odstavka 84. člena ZMZ-1 ustno naznanjena, ni bila dana možnost, da poda navedbe in ugovore, pomembne za vodenje postopka in odločitev.
V izpodbijani odločbi ni obrazloženo, zakaj organ šteje, da pogojna obsodba (pri čemer iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodba pravnomočna, tožnik pa je zatrjeval, da se bo zoper njo pritožil) oziroma dejanje, ki naj bi bilo predmet obsodilne sodbe (razen citiranja zakonske določbe), predstavlja resnično, sedanjo in dovolj resno grožnjo varnosti tožnikove žene, da je podana podlaga za omejitev gibanja. Kazenska sodba tudi ni del upravnega spisa, iz obrazložitve pa tudi ni mogoč zaključek, ali se je organ z relevantnimi okoliščinami iz te sodbe sploh seznanil. Iz podatkov spisa ne izhaja opis dejanja, čas, način storitve in tudi ne presoja dejanja, ki je bilo podlaga za izrečen ukrep, v smislu, da tudi v času izrečenega ukrepa tožnik predstavlja za ženo resnično in dovolj resno grožnjo.
Subjektivne okoliščine tožnika kažejo, da je toženka precenila znatno nevarnost, da bo tožnik pobegnil. Toženka je zato napačno uporabila določbo Uredbe Dublin III in neupravičeno izrekla prestrog ukrep, ukrep omejitve gibanja na Center za tujce. Da pa bi imel tožnik namen zapustiti Slovenijo in vzeti otroke s seboj, kot toženka tudi utemeljuje nesodelovanje v postopku, pa je na glavni obravnavi zanikal. Zakaj je toženka naredila sklep, da bo vzel tožnik pri pobegu s seboj še svoje otroke, pa iz izpodbijanega sklepa ne izhaja.
ZUPJS člen 10, 10/1, 10/1-2, 10/2, 10/2-1. ZBPP člen 11, 11/3, 14, 14/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski član prosilca - zakonita obveznost preživljanja
Iz podatkov spisa izhaja, da tožnica še ni stara šestindvajset let in da se redno šola, zato so jo starši dolžni preživljati. Organ za BPP je torej pri ugotavljanju materialnega položaja tožničine družine pravilno upošteval tudi njene starše.
ZUPJS člen 10, 10/11, 11, 11/1, 11/1-1. ZSVarPre člen 20, 20/1. ZBPP člen 41, 41/3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - preživnina - dodelitev otroka - družinski član prosilca
Dolžnost prosilca za brezplačno pravno pomoč je, da v času odločanja pristojemu organu sporoči vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na določitev brezplačne pravne pomoči. Organ za brezplačno pravno pomoč ni upošteval obveznosti plačevanja preživnine, ke o tem ni bil seznanjen.
Na spornem zemljišču je v skladu s prostorskimi akti in varstvenim režimom (novo)gradnja dopustna. Kulturnovarstveni pogoji pa so namenjeni določitvi pogojev gradnje tako, da se območje spomenika ustrezno varuje.
ZDavP-2 člen 159, 160, 160/1, 160/3, 160/4, 166, 166/2.
davčna izvršba - slabo premoženjsko stanje dolžnika - omejitev davčne izvršbe - iz izvršbe izvzeta sredstva - izterjava drugih denarnih nedavčnih obveznosti
Neugodno finančno stanje ne predstavlja ovire za izdajo sklepa o izvršbi, je pa banka pri izvrševanju sklepa dolžna upoštevati določbe drugega odstavka 166. člena ter 159. in 160. člen ZDavP-2.
ZTuj-2 člen 47a, 47a/1, 47a/2, 47a/3, 47a/6. Direktiva sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine člen 11, 11/2.
dovoljenje za stalno prebivanje tujca - begunec - združitev družine - neizkazane družinska vezi - dokazovanje sorodstvene vezi - skladnost s pravnim redom EU
Če begunec ne more zagotoviti uradnih listinskih dokazov o družinskem razmerju, države članice upoštevajo druge dokaze o obstoju takšnega razmerja, ki se ocenijo v skladu z nacionalnim pravom. Zavrnitev prošnje ne sme temeljiti zgolj na dejstvu, da ni takšnih listinskih dokazov.
ZVoz člen 53, 53/9. Pravilnik o zdravstvenih pogojih voznikov motornih vozil (2011) člen UL RS št. 12/2016 priloga I . tč. 1. Pravilnik o vozniških dovoljenjih (2011) člen 5, 5/7, 5/8, 5/9, 28 (UL RS št. 68/2011, 4/2013).
Ker za čim manjšo časovno razliko med izdajo zdravniškega spričevala in izdajo (podaljšanje) vozniškega dovoljenja tožeča stranka upravnemu organu ničesar (utemeljeno) ne očita, je podano tudi sorazmerje v ožjem pomenu besede med konkretnim časovnim zamikom podaljšanja vozniškega dovoljenja in izdajo zdravniškega spričevala v konkretnem primeru, kar je tudi predmet tega spora.
Tožnica je po podatkih v spisu zahtevala od Upravne enote, da ji fotografijo vrne, saj je v drugostopenjskem aktu navedeno, da zahteva pritožnice po vrnitvi fotografije, ki jo je predložila k vlogi za izdajo vozniškega dovoljenja, nima podlage v materialnih predpisih.
Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 5, 6.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - neizpolnitev pogodbene obveznosti - število zaposlenih - vštetje opravljenih delovnih ur
Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 uporablja kratico LDE - Letne delovne enote - to je število zaposlenih za polni delovni čas, ki so v obravnavanem obdobju delali za podjetje oziroma v imenu podjetja. Za odsotnost zaradi materinskega in starševskega dopusta se ne všteva v LDE.
Navedbe toženke v izpodbijani BPP odločbi, da je bil poziv z dne 2. 8. 2018 z vsebino, naj razjasni oziroma se natančno in konkretno opredeli do vrednosti njegovega poslovnega deleža v družbi A. d.o.o., tožniku vročen 7. 8. 2018, so protispisne. Dopis s takšno vsebino je bil namreč, glede na podatke upravnega spisa, tožniku vročen 11. 9. 2018 in ne 7. 8. 2018, kot to navaja toženka v izpodbijani odločbi. To sodišču onemogoča preizkus izpodbijane odločbe glede ugotovljenega dejanskega stanja in presoje dokazov oziroma je tožnik dobil zgolj navidezno možnost, da se je izrekel o spornem dejstvu in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev (prvi odstavek 9. člena ZUP), saj je toženka izdala izpodbijano odločbo, ne da bi počakala na iztek roka, ki ga je dala tožniku za odgovor na njen drugi poziv, ki je bil tožniku, kot že povedano, vročen 11. 9. 2018.
davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - pogodbeno razmerje - dohodki iz zaposlitve - neveljavna pogodba
V zvezi z dohodki, ki so bili izplačani po pogodbah, sklenjenih z zdravniki samostojnimi podjetniki izhaja, da so bile te pogodbe sklenjene v nasprotju s kogentnimi predpisi in da se zato dohodki zdravnikov, ustvarjeni na podlagi neveljavnih pogodb, ne morejo davčno obravnavati kot dohodki po 46. členu ZDoh-2, kot je to storila tožeča stranka. Sodišče je te dohodke napačno ovrednotilo kot dohodke iz delovnega razmerja (37. člen ZDoh-2) zato je treba tovrstne dohodke zdravnikov, zaposlenih pri tožeči stranki, enako kot dohodke zdravnikov, ki so bili zaposleni drugje, davčno obravnavati kot dohodke iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2. Ob upoštevanju stališč Vrhovnega sodišča je torej očitno, da v že omenjenem delu, to je glede obračuna davkov in prispevkov od dohodkov pri tožeči stranki zaposlenih zdravnikov, v davčnem in sodnem postopku ni bilo pravilno odločeno in da je zato izpodbijana odločba v tem delu nezakonita in jo je zato potrebno odpraviti.
ZObr člen 29, 29/3. ZUP člen 9, 144. Pravilnik o pogojih za izdajo soglasja Ministrstva za obrambo za promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in z zemljišči namenjenimi za poselitev (2003) člen 4.
promet s kmetijskimi zemljišči - izdaja soglasja - obramba - vojska - odločanje tožene stranke v skrajšanem postopku - kontradiktornost postopka - kršitev načela kontradiktornosti postopka
Pogoji za izdajo oziroma ne-izdajo soglasja za promet z zemljišči so vezani na zemljišče in ne na njegovega lastnika (oziroma njegovega morebitnega bodočega lastnika) in v tem smislu bi moral organ svojo odločitev tudi utemeljiti.
Organ bi moral konkretno navesti, kateri predpisani ukrepi za varovanje, ki so določeni v zakonu oziroma uredbi, bi bili na obravnavanem zemljišču oteženi, zmanjšani oziroma bi bilo onemogočeno njihovo izvajanje.