pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe – odločba državnega organa – originarna pridobitev lastninske pravice – javna dražba – zaznamba sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi – dobrovernost kupca
(Ne)dobrovernost kupca nima nobene teže, ko gre za nakup na javni dražbi v okviru izvršilnega postopka. Kupec v takšnem primeru veljavno pridobi lastninsko pravico, tudi če ni bil v dobri veri.
Pri prodaji na javni dražbi se lastništvo pridobi že s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine, medtem ko ima vpis v zemljiško knjigo le publicitetni učinek.
delitev solastnine – način delitve – fizična delitev
Da bo tisti, ki bo dobil spodnjo etažo, prejel samo 22,5 % delež v naravi, ni ovira, da se opravi fizična delitev stanovanjske hiše. Preostanek do celotnega deleža mu bosta morala ostala dva solastnika izplačati.
obnova postopka – predlog za obnovo postopka – nova dejstva in dokazi – možnost izdaje ugodnejše odločbe
Četudi bi predlagatelji navedli dejstva in predložili dokaze, na podlagi katerih predlagajo obnovo postopka, zanje ne bi bila izdana ugodnejša odločba in bi bil predlog tudi v tem primeru zavrnjen. Predlog bi bil tudi v tem primeru zavrnjen, saj so predlagatelji glede vračila zaplenjenega premoženja izbrali upravni postopek, zato bi morali tudi odškodnino iz naslova manjše vrednosti zaplenjenega premoženja uveljavljati v upravnem postopku in ne v sodnem.
Ker ZIZ vprašanje stroškov ureja celovito, se v izvršilnem postopku ne uporablja določba 154. člena ZPP, po kateri se o stroških odloča na podlagi kriterija uspeha v postopku. Med plačilom in izdajo sklepa o izvršbi je dejansko pretekel le en delovni dan, zato upniku nikakor ni mogoče očitati pomanjkanja skrbnosti v zvezi z umikom predloga za izvršbo. Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi je bil sicer potreben zaradi varstva pravic v tem postopku, vendar pa stroški, ki jih je z ugovorom imel, s strani upnika niso bili neutemeljeno povzročeni.
pogodbena kazen za primer nepravilne izpolnitve - odprava napak - zamuda z izpolnitvijo - zmanjšanje pogodbene kazni kot materialnopravni ugovor - vrednost izpolnitvenega ravnanja
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo določbo 247. člena OZ, ko je zaključilo, da dogovor o pogodbeni kazni za primer neizpolnitve ni mogoč. Pogodbena kazen, ki je dogovorjena za primer zamude in za primer neizpolnitve, obsega namreč tudi položaje, ki jih povzroči izpolnitev z napakami. Zamuda s pravilno izpolnitvijo obstaja tudi v primeru izpolnitve z napakami.
Vrednost izpolnitvenega ravnanja ni edino merilo za presojo (ne)sorazmernosti dogovorjene višine pogodbene kazni. Namen dogovorjene pogodbene kazni je namreč poleg spodbujanja pogodbene stranke k pravilni izpolnitvi pogodbene obveznosti tudi kaznovanje dolžnika v primeru kršitve te obveznosti.
Tudi, če je predložitev listin predstavljala del obveznosti tožnice, gre za minimalen oziroma nebistven del izpolnitve, glede katerega je tožnica upravičena kvečjemu do povrnitve škode, ki jo je zaradi tega pretrpela, za dobavljeno blago pa je v vsakem primeru dolžna plačati.
Pri razlagi določbe 2. odst. 74. čl. ZZad glede presoje, ali so bila sporna zemljišča pridobljena odplačno ali ne, je treba uporabiti Navodila o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Zmotno je stališče sodišča, da so Navodila v nasprotju z ustavo in zakonom, zaradi česar je zavrnilo njihovo uporabo (exceptio illegalis).
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – domneva o obstoju izbrisnega razloga – neposlovanje na poslovnem naslovu
Sodišče prve stopnje je zmotno materialnopravno zaključilo, da bi družbi uspelo ustaviti izbrisni postopek samo s predložitvijo dokaza, da sprejema uradno pošto. Družba namreč lahko izpodbije domnevo iz 1. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP tudi, v kolikor izkaže, da na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, posluje. To pa je družba v ugovoru zoper sklep o začetku postopka izbrisa tudi trdila in za svoje trditve ponudila dokaze.
poimenovanje vloge – vsebina vloge – zahteva za varstvo zakonitosti – predlog za dopustitev revizije
Tožnik je vlogo določno označil kot zahtevo za varstvo zakonitosti in jo je zato tudi kot tako obravnavati. V vlogi se ni skliceval na določilo 367.a člena ZPP niti ni z besedico v vlogi označil, da predlaga dopustitev revizije. V sami vsebini vloge tožnik ni navedel nobenih navedb, ki jih mora imeti predlog za dopustitev revizije.
OZ člen 30, 30/2. ZVPot člen 1, 1/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
ponudba – molk naslovnika – ustna pogodba – sklenitev pogodbe po telefonu – uporaba ZVPot – pravdni stroški – odmera po stroškovniku
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da sta pravdni stranki po telefonu sklenili ustno pogodbo. Na podlagi navedene pogodbe je tožeča stranka toženi stranki nato poslala zgoščenko oziroma zagotovila naročene produkte, ki jih je tožena stranka tudi uporabila, kar izhaja iz predloženih računalniških izpisov o priklopih. Ker toženi stranki s predloženimi dokazi ni uspelo dokazati nasprotnega oziroma utemeljiti svojih ugovorov, da do sklenitve pogodbe ni prišlo, je sodišče pravilno zaključilo, da je bila sporna pogodba sklenjena ustno po telefonu.
motenje posesti – javno dobro – cestni svet – vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja
Z motenjsko pravdo lahko posestnik zahteva vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja, kot ga zatrjuje. Ker pa je tožnica zatrjevala le, da je nepremičnino imela v posesti tako, da je na njej kosila travo, je dolžnost toženke, da vzpostavi takšno posestno stanje, ki bo omogočalo zatrjevani način izvrševanja posesti.
mejni spor – določitev meje – spor o lastninski pravici – ustavitev nepravdnega postopka
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da se nasprotna udeleženca sklicujeta in priznavata mejo po podatkih katastra, predlagatelj pa zahteva mejo po uživanju, ki traja najmanj 40 let, v konkretnem primeru ne gre za spor o meji, temveč za spor o lastninski pravici. Za reševanje takih sporov pa je pristojno odločati sodišče v pravdnem postopku.
Tudi pri pravnih osebah je namreč treba za vročanje pisanj iz 1. odstavka 142. člena ZPP uporabiti določbo 3. odstavka 142. člena ZPP, ki v zvezi z osebno vročitvijo, če se naslovnik ne najde tam, kjer naj bi se mu pisanje vročilo, predvideva vročitev sporočila o prispelem sodnem pisanju. Osebno vročanje namreč ni omejeno le na fizične osebe. Kljub temu, da ZPP ne ureja, kako se pisanje iz 142. člena ZPP vroča subjektom iz 3. odstavka 139. člena ZPP, pa na podlagi zakonske anologije za te subjekte ni mogoče uporabiti strožje ureditve, kot velja za fizične osebe.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – valorizacija odškodnine
Tožena stranka je tožnici pred pravdo v celoti poravnala odškodnino iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Ker je obveznost zavarovalnice zaradi izpolnitve v tem delu prenehala, valorizacija tega zneska na dan izdaje sodbe ni potrebna. To pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru valorizirati in všteti – v smislu delnega plačila – zgolj tiste zneske odškodnine, na račun katerih je zavarovalnica pred pravdo opravila delno plačilo.
Tožeči stranki je zatrjevana škoda (izgubljeni dobiček) nastala posredno, zaradi škode direktnega oškodovanca (njenega direktorja in edinega družbenika). Kot takšna pa je tožeča stranka posredna ali indirektna oškodovanka in praviloma nima pravice uveljavljanja odškodninskega zahtevka proti odgovorni osebi in torej tudi ne proti zavarovalnici.
izguba zavarovalnih pravic – zapustitev kraja prometne nezgode
Toženec bi glede na prometno situacijo in okoliščine nesreče lahko opazil, da je povzročil kritično situacijo ter da se je zaradi tega za njim po končanem prehitevanju zgodila prometna nezgoda, kar pomeni da je vedel oziroma bi moral vedeti, da je povzročil prometno nezgodo, pa je kljub temu zapustil kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju. S tem niso podani razlogi, ki bi izključevali toženčevo krivdo za pobeg s kraja nesreče, s tem pa tudi ne razlogi, ki bi ga rešili izgube zavarovalnih pravic.
procesne obresti – male avtorske pravice – valorizacija tarifnih postavk – normativni del – nadomestilo za uporabo avtorskih del - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del
Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 2006 ne predstavlja pravne podlage za revalorizacijo tarifnih postavk iz tarifne priloge Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del iz leta 1998.
Ker je toženka s pretežno verjetnostjo dokazala, da je bila sila pri trčenju tako majhna, da škoda zaradi tega ni nastala, v izpodbijani sodbi pa ni drugih ugotovitev, ki bi povečevale verjetnost nastanka škode in obstoja vzročno-posledične zveze med trčenjem in škodo, niti ni toženec v zvezi s tem uveljavljal morebitnih pomanjkljivosti sodbe v odgovoru na pritožbo, je pravilen sklep, da tožnik ni dokazal obstoja vzročne zveze med nedopustnim ravnanjem toženkine zavarovanke in uveljavljeno škodo.