ZZK-1 člen 120, 102/2, 125c, 125c/2. ZPP člen 112, 343, 343/1, 346, 346/1. ZNP člen 37.
pravočasnost pritožbe – vložitev pritožbe pri nepristojnem sodišču
Pritožnik je bil natančno poučen, da je potrebno pritožbo v 15-dnevnem roku od vročitve sklepa vložiti na naslov: Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralno vložišče za zemljiškoknjižne zadeve, Miklošičeva 10, Ljubljana. Pravni pouk je pravilen in skladen z določbo drugega odstavka 125.c člena ZZK-1. Pritožbo je poslal na nepristojno Okrajno sodišče v Sevnici, na pristojno sodišče pa je prispela šele po izteku pritožbenega roka. Glede na to, da je bil v konkretni zadevi pritožnik natančno poučen, katero je pristojno sodišče, na katerega mora poslati pritožbo, o njegovi nevednosti s tem v zvezi ni mogoče govoriti, prav tako pa tudi o očitni pomoti pri samem pošiljanju ne – pritožnik je tudi v sami pritožbi kot naslovnika navedel Okrajno sodišče v Sevnici in zato je pritožbeno sodišče pritožbo kot prepozno zavrglo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069521
OZ člen 336, 436, 436/2, 626, 626/2, 626/3. ZPP člen 185.
ugovor zastaranja – dospelost terjatve podjemnika - začetek teka zastaralnega roka – primeren rok - podjemna pogodba – sprememba tožbe
Kadar je dospelost upnikove terjatve odvisna tudi od dejanja upnika, začne zastaranje teči po izteku primernega roka za opravo dejanja, ki bi bilo potrebno za nastanek dospelosti.
626. člen OZ podjemniku ne daje pravice, da zaradi morebitnega naročnikovega ravnanja, ki mu preprečuje ali podaljšuje čas izvedbe dela, ki je razumno potreben, svojo lastno izpolnitev odlaga v nedogled, in da s tem za poljuben oz. nedoločen čas odloži zapadlost svoje terjatve. Tudi v primeru, če je ovira za dokončanje posla na naročnikovi strani, si mora podjemnik aktivno prizadevati k njeni odstranitvi.
ZZK-1 člen 5, 7, 51, 94, 94/2, 120, 133, 161, 161/2, 161/2-4. ZPP člen 207. ZNP člen 37.
predznamba pridobitve hipoteke na podlagi predhodne odredbe – začetek postopka prisilne poravnave zoper zemljiškoknjižnega lastnika – stroški postopka
Zemljiškoknjižni postopek je bil začet 23.11.2011. Drži tudi, da je bil začet pred postopkom insolventnosti nad nasprotno udeleženko - dolžnico v postopku zavarovanja, saj je glede na vsebino sklepa o prekinitvi postopka o zavarovanju z dne 28.11.2011, na katerega se je sklicevalo sodišče prve stopnje, postopek prisilne poravnave začet dne 25.11.2011. Sodišče prve stopnje je menilo, da glede na omenjeni sklep, ki je bil izdan zaradi začetka prisilne poravnave nad dolžnico še pred izdajo sklepa o vpisu v tej zadevi, vpis predznambe hipoteke s sklepom z dne 3.1.2011 ne bi smel biti dovoljen. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku, da je odločitev napačna.
Sodišča včasih izrecno dajo strankam možnost poznejšega navajanja, vendar to ne pomeni, da se prvi narok v takem primeru še ni zaključil, le strankam je sodišče dalo dodatno možnost glede točno določenih navedb in predlogov. Da so se v času zunajzakonske skupnosti v stanovanju na novo postavljali tlaki, ometi, električna napeljava, na novo naj bi se delali kopalnica in kuhinja, vendar opisana dela (tudi če bi se izkazalo, da so bila res opravljena v času skupnosti pravdnih strank) ob nespornem dejstvu, da je v istem stanovanju že pred letom 1999 bival zakonski par I., da je torej stanovanje že bilo in je bilo tudi primerno in dejansko uporabljeno za bivanje, ne vodijo do nastanka nove stvari. Le v primeru, da bi nastala nova stvar, bi namreč tožnica po ustaljeni sodni praksi lahko imela stvarnopravni zahtevek.
ZPP člen 318, 338, 338/2. ZDR člen 109, 112, 112/1, 112/1-4, 112/2, 131.
zamudna sodba - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - odpravnina - odškodnina za čas odpovednega roka - regres za letni dopust - pritožbeni razlog
V obravnavani zadevi so bili podani vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, s katero je bilo ugodeno tožbenemu zahtevku za plačilo odpravnine, odškodnine za čas odpovednega roka in regresa za letni dopust. Tožena stranka ni podala odgovora na tožbo, čeprav je bila ob pravilni vročitvi tožbe opozorjena na posledice takšnega ravnanja. Poleg tega je iz tožbe razvidna utemeljenost tožnikovega zahtevka iz naslova izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca in neizpolnjenih denarnih obveznosti tožene stranke, ki niso v nasprotju s predloženimi listinami.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-15.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro - izpoved stranke - bistvena kršitev določb postopka - protispisnost
Ker je glede odločilnega dejstva za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka v zvezi z redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (določitve in uporabe kriterijev za izbiro presežnih delavcev) nasprotje med tem, kar je navedeno v obrazložitvi izpodbijane sodbe, in med tem, kar je navedeno v zapisniku o zaslišanju zakonitega zastopnika tožene stranke, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Gre za kršitev, ki je pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti, zato je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža
Ker je bilo ugotovljeno, da tožnik v času nezmožnosti za delo zaradi poškodbe ni sodil na nogometnih tekmah, čeprav je bil formalno naveden kot sodnik oziroma pomočnik sodnika, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, podane zaradi kršitev navodil pristojnega zdravnika v času odsotnosti z dela oziroma zaradi opravljanja pridobitnega dela v tem obdobju.
Soglasje volj je lahko izraženo na različne načine, med ostalim tudi zgolj s konkludentnimi ravnanji udeležencev dogovora. Delna izpolnitev (prenova vodovoda do mesta pred objektom), ki jo je tožeča stranka opravila in za katero zahteva plačilo, ni brez pomena in vrednosti za toženo stranko.
Bistveno v zadevi je, da so bila zatrjevana preplačila izplačana zavarovanki še za njenega življenja in da torej gre za razmerje med Zavodom (tožečo stranko) in zavarovancem v zvezi s sredstvi iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja, toženca pa sta v pravdo vključena le kot pravna naslednika neupravičeno obogatene zavarovanke.
Dejstvo, da je tožena stranka tožnika premestila na drugo delovno mesto (kljub temu, da ZDR enostranskega premeščanja delavca ne dovoljuje) in da tožnik temu ni ugovarjal, ampak se je zaradi podrejenega položaja v delovnem razmerju takšni premestitvi uklonil (zahteval pa je pravilen obračun plače po veljavni pogodbi o zaposlitvi), ne pomeni, da je prišlo do konsenza glede sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi. Nova pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena in tožena stranka ni imela podlage, da tožniku izplačuje plačo po tej (nepodpisani) pogodbi o zaposlitvi. Med strankama je še naprej veljala predhodna pogodba o zaposlitvi, tožnik pa je še vedno upravičen do plače po tej pogodbi.
stroški postopka - potrebni stroški - ZOdvT - brezplačna pravna pomoč - nagrada za postopek - nagrada za narok
Tožnik je v konkretnem individualnem delovnem sporu tožbo vložil sam, nato pa mu je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč za zastopanje. Odvetnik, ki je bil tožniku določen, se je seznanil z dejanskim stanjem zadeve, pregledal je že vložene vloge in tožnika zastopal za naroku. Glede na opisano je upravičen ne le do nagrade za narok, ampak tudi do nagrade za postopek pred sodiščem prve stopnje.
pritožba - podpis pritožbe – pritožba poslana po faksu
Šteje se, da je brzojavno vložena pritožba podpisana, čeprav je podpis telegrafske oblike. V konkretnem primeru gre za podoben primer in je pritožbo poslano po faksu šteti za pravočasno.
ZDR člen 83, 83/2, 110, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - vabilo na zagovor - okoliščine, zaradi katerih je od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor - sodna razveza - odškodnina
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je nezakonita, ker tožena stranka tožniku pred podajo odpovedi ni omogočila zagovora. V zadevi tudi niso bile podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo od tožene stranke neupravičeno pričakovati, da tožniku omogoči zagovor (kot takšne okoliščine ni mogoče opredeliti dejstva, da se tožnik na poziv po telefonu ni zglasil pri toženi stranki, da bi se z njo pogovoril o ureditvi medsebojnega razmerja).
ZDR člen 86, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2. ZPIZ-1 člen 102, 102/1, 103, 103/1. ZZRZI člen 40, 40/1, 40/4. ZDSS-1 člen 21.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - invalid III. kategorije - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Invalidnost tožnice, zaradi katere je tožena stranka ugotovila, da zanjo nima na razpolago dela, ki bi ga bila zmožna opravljati (takšno je bilo tudi mnenje komisije za ugotovitev podlag za odpoved), je bila ugotovljena s dokončno in pravnomočno odločbo ZPIZ. Na takšno odločbo je sodišče vezano, tako da ni bilo pogojev, da bi se v individualnem delovnem sporu o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ponovno ugotavljala delazmožnost (invalidnost) tožnice.
ZDR člen 31, 35, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 204.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - tatvina - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnik je opravljal terensko delo, tako da ga tožena stranka ni mogla neprestano nadzorovati. Zaradi v odpovedi očitanega ravnanja, da je ukradel (si je prilastil) jelenove in smrekove hlode, je izgubila zaupanje vanj. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita.
OZ člen 87. SPZ člen 40, 49. ZDen člen 5, 16, 16/3, 19, 32, 32/1, 64, 64/1, 88, 88/1, 88/2, 88/3. ZPP člen 7, 7/1, 80, 81, 81/1, 196, 205, 205/1, 208, 212. ZZK-1 člen 243.
sposobnost biti stranka - denacionalizacijski postopek - možnost vrnitve v naravi - vezanost sodišča na trditveno podlago pravdnih strank - rok za vložitev denacionalizacijskega zahtevka - prepoved razpolaganja z nepremičninami po 88. členu zden - ničnost pravnih poslov denacionalizacijskega zavezanca - umik zahtevka zoper neobstoječo stranko
Sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da umik denacionalizacijskega zahtevka dne 16. 1. 2001 oziroma 29. 5. 2001, ki sicer predstavlja neposredno učinkujoče procesno dejanje, ker je bil podan zoper neobstoječo stranko, (procesno) pravnih učinkov nima. Enako je potrebno ugotoviti tudi v zvezi s sklepom nepravdnega sodišča o ustavitvi postopka NZ 610/93 z dne 6. 5. 2001. Citirani sklep je sicer postal formalno pravnomočen, kakor izpostavljata pritožbi, vendar pa, ker je z njim o ustavitvi denacionalizacijskega postopka odločeno zaradi procesne dispozicije predlagateljev (umik zahtevka), ki iz že zgoraj navedenih razlogov ni imela pravnih učinkov in je posledično z njim tudi postopek ustavljen zoper neobstoječo stranko, ta sklep za tek nepravdnega postopka in v okviru tega postavljene zahtevke ni imel nobenih pravnih posledic. Takšne sodne odločbe pravna teorija opredeljuje celo kot absolutno nične in jim kljub formalni pravnomočnosti odreka procesno pravne učinke.
Tako v skladu s pravno teorijo kot sodno prakso pa morebitna dobrovernost pogodbenikov na presojo veljavnosti pravnega posla ne vpliva in zato dobra vera drugega toženca pri nedopustnem razpolaganju z nacionaliziranimi nepremičninami sklenjenega pravnega posla ne konvalidira in mora tudi dobroverni zemljiškoknjižni pridobitelj trpeti učinke ničnosti pravnega posla, saj za nastop teh zadostuje že samo razpolaganje z nacionaliziranim premoženjem.
Pravni sklep o ničnosti pravnih aktov po drugem odstavku 88. člena ZDen vzdrži že, če sodišče ugotovi zgolj možnost vrnitve podržavljenih nepremičnin v naravi oziroma zaključi, da ta možnost ni že izključena.
ZDR člen 6, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/3, 90, 90/3.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - utemeljen razlog - poslovni razlog - sodno varstvo - diskriminacija
Tožena stranka je tožniku utemeljeno podala odpoved (iz poslovnega razloga) s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, saj je sprejela odločitev o zaprtju pisarne (poslovalnice), v kateri je tožnik opravljal delo. Hkrati mu je ponudila novo ustrezno zaposlitev, ki jo je tožnik sprejel. Tožnik je v individualnem delovnem sporu upravičen zahtevati le presojo utemeljenosti odpovednega razloga, tak njegov zahtevek pa ni utemeljen.
ZDR člen 130. SKPgd tarifna priloga točka 4, 4/1. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije tarifna priloga točka 4, 4/1. Uredba o višini povračilo stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek člen 1, 2.
povračilo stroškov v zvezi z delom - stroški prevoza na delo in z dela
Ugotovitev, da Uredba o povračilu stroškov za prevoz na delo in z dela ni v skladu z ustavo, ne vpliva na ustavnost oziroma zakonitost tarifne priloge k SKPgd oziroma tarifne priloge k panožni kolektivni pogodbi, ki se glede višine povračila stroškov v zvezi z delom sklicujeta na uredbo. Ugotovitev neskladnosti z ustavo namreč ne vpliva na pravico strank kolektivne pogodbe, da v kolektivni pogodbi kot avtonomnem pravnem viru kot merilo za določitev povračila stroškov v zvezi z delom določita ta povračila v višini, kakršna je določena z uredbo. S tem glede višine povračila stroškov v zvezi z delom uredba postane inkorporirana v tarifno prilogo k SKPgd oziroma k panožni kolektivni pogodbi in so jo delodajalci dolžni upoštevati tudi po ugotovitvi neustavnosti uredbe.
Tožnikov zahtevek, da naj mu tožena stranka izda listine iz upravnega spisa (zapisnike o inšpekcijskih nadzorih), ne sodi v sodno pristojnost, saj je postopek, ki poteka pri toženi stranki, inšpekcijski postopek, ki sodi med upravne postopke. Tako ima tožnik v okviru tega (inšpekcijskega) postopka pravico od tožene stranke zahtevati listine, pri tem mora le izkazati, ali da je stranka v postopku, ki ga v okviru inšpekcijskega nadzora vodi tožena stranka, ali pa da bo od pregleda upravnega spisa oziroma njegovega prepisa imel pravno korist.