Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje se na podlagi prvega odstavka 2. člena ZST-1 v postopkih o delovnih in socialnih sporih takse plačujejo, razen če gre za posamezne vrste postopkov o delovnih in socialnih sporih, ko zakon določa drugače. Tožnik je poleg zahtevka za ugotovitev obstoja delovnega razmerja uveljavljal še druge zahtevke o pravicah in obveznostih iz delovnega razmerja in sicer zahtevke nepremoženjske narave (zahtevek za sklenitev pogodbe s točno določeno vsebino in zahtevek za izvedbo postopka pred komisijo za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi), kot tudi zahtevke premoženjske narave (plačilo 9.000,00 EUR zaradi prikrajšanja iz naslova prejemkov iz delovnega razmerja ter 40.000,00 EUR iz naslova odpravnine).
Po tar. št. 1112 ZST-1 se v primeru izdaje sodbe na podlagi pripoznave najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo sodna taksa, določena v tarifni številki 1111, zniža na 1,0 količnika za odmero takse po 16. členu ZST-1. Ker je toženec dolžan po 15. členu ZST-1 plačati sodno takso v višini, kot bi jo bila dolžna plačati tožnica, če ne bi bila oproščena, tudi njegova obveznost znaša tretjino od zneska, navedenega v izpodbijanem sklepu, tj. 247 EUR.
V zakonu ni podlage za znižanje plačila sodne takse za postopek o predlogu za izdajo začasne odredbe. Po tarifni številki 4012 se za predlog za zavarovanje po Zakonu o izvršbi in zavarovanju plača sodna taksa v višini 30 EUR.
ZIZ člen 29.b, 29.b/1, 29.b/5.. ZPP člen 195.. ZS člen 83a.. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 5/1-1, 34, 34/1, 34.a, 34.a/1, 34.a/7.
sodna taksa za ugovor - dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse - pravilna odmera sodne takse - navadni sosporniki - solidarni dolžniki - obveznost plačila sodne takse
ZST-1 izrecne določbe o taksni obveznosti navadnih sospornikov ne vsebuje. Vsakemu dolžniku je zato naložiti taksno obveznost po splošni določbi prvega odstavka 3. člena ZST-1, po kateri mora plačati takso tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če ta zakon ne določa drugače. Ker sta dolžnika v razmerju navadnih sospornikov, je sodišče prve stopnje dolžnici za (samostojno vložen) ugovor pravilno odmerilo taksno obveznost po tar. št. 4021 v znesku 55,00 EUR.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje predlagatelja - dopolnitev vloge - poziv na dopolnitev vloge - zavrženje
Pravilna je bila ugotovitev sodišča prve stopnje, da vloga pritožnice za taksno oprostitev teh podatkov ni vsebovala. Na nepopolno vlogo je bila pravilno opozorjena in pozvana, naj jo v postavljenem roku dopolni. Ker ni ravnala tako, je ostal njen predlog nepopoln (tretji odstavek 12. člena ZST-1).
odločitev o ugovoru zoper plačilni nalog - plačilo sodne takse
Pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog utemeljeno opozarja, da niso bile uporabljene vse relevantne določbe ZST-1. Pravilno je pritožnikovo stališče, da je pri odmeri sodne takse od vrednosti stroškov pritožbe v višini 304,06 EUR potrebno uporabiti tudi Tarifno št. 3009 za postopek o pritožbi zoper odločbo o stroških postopka. Po poglavju 3. ZST-1 o Posebnih taksah, ki se v skladu z opombo 3. č) k Tarifni št. 3009 uporablja tudi v socialnih sporih, znaša taksa o pritožbi zoper odločbo o stroških postopka 40 % takse za postopek na prvi stopnji. Ob uporabi tudi te Tarifne št. ZST-1 je torej odmerjenih 23,40 EUR potrebno zmanjšati na 40 %, kar znese 9,36 EUR, kot utemeljeno predlaga pritožba.
ZST-1 člen 11, 11/3, 11/5, 12, 12/1, 14, 14/2. ZBPP člen 13, 24.
sodna taksa - odmera sodne takse - odmera sodne takse za pritožbo - višina sodne takse - formalno sosporništvo - materialno sosporništvo - občutno zmanjšanje sredstev - socialno stanje
V obravnavanem primeru sta toženca sozavezanca iz istega materialnopravnega razmerja. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, ki je odložilo oziroma naložilo obročno plačilo sodne takse glede na celotno višino sodne takse, pravilna.
oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - poslovodja - zavezanec za plačilo sodne takse
Tožena stranka neutemeljeno predlaga, da naj se sodna taksa prenese na poslovodjo, ki trenutno ni zaposlen, ni zmožen plačati sodne takse in je v ostalih primerih oproščen plačila te. Poslovodja je sicer zakoniti zastopnik tožene stranke, vendar on ni stranka v postopku. Stranka je pravna oseba, ona je zavezanec za plačilo.
ZSVarPre člen 8, 23. ZST-1 člen 1, 11, 11/1, 11/6, 34a. ZBPP člen 13, 13/2.
občasni in neperiodični dohodki - oprostitev plačila sodnih taks - osnovni znesek minimalnega dohodka kot merilo - obročno plačilo sodne takse
Skladno s 23. členom ZSVarPre se občasni in neperiodični dohodki, ki jih je upravičenec prejel v relevantnem obdobju, upoštevajo le v višini razlike med povprečno mesečno višino teh dohodkov in eno polovico osnovnega zneska minimalnega dohodka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00042607
ZPP člen 105a.. ZST-1 člen 14, 19, 20.
umik pritožbe - neplačilo sodne takse - vrednost zahtevka
Sodišče prve stopnje je pooblaščenki tožnikov 22. 9. 2020 vročilo kuverto, na kateri je bilo navedeno 2 x sklep z dne 16. 9. 2020. Tožniki so z notarsko overjanima prepisoma obeh prejetih sklepov z dne 16. 9. 2020 dokazali, da jim je sodišče vročilo sklepa z enako vsebino, in sicer zgolj dva sklepa o zavrnitvi ugovora zoper plačilne naloge za plačilo takse za tožbo, ne pa tudi sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilne naloge za plačilo takse za pritožbo. Ne drži torej ugotovitev sodišča v izpodbijanem sklepu z dne 13. 10. 2020, da je bil tožnikom dne 22. 9. 2020 vročen sklep z dne 16. 9. 2020 o zavrnitvi njihovega ugovora zoper plačilne naloge za plačilo sodne takse za pritožbo. Ker jim tega sklepa sploh še ni vročilo, je napačno štelo, da naj bi tožniki v posledici neplačila takse umaknili pritožbo zoper sodbo (105. a člen ZPP). Zato se njihovi pritožbi zoper sklep z dne 13. 10. 2020 ugodi in se ta sklep razveljavi (3. točka 365. člena ZPP).
Neutemeljena je pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilne naloge za plačilo takse za tožbo. Tožniki neutemeljeno vztrajajo, da jim je sodišče napačno naložilo plačilo takse za tožbo vsakemu od njih v enaki višini 84,00 EUR - glede na vrednost denarnega zahtevka posameznega tožnika, namesto enotne takse v višini 306,00 EUR - glede na skupno vrednost zahtevkov vseh tožnikov. Za plačilo sodne takse je odločilna vrednost zahtevka oziroma predmeta ob vložitvi vloge, razen če zakon ne določa drugače (19. člen ZST-1).
Četudi so torej tožniki skupaj vložili tožbo, s katero so uveljavljali vsak svoj zahtevek iz naslova poslovne uspešnosti, je za odmero takse vseeno ključna podlaga iz 19. člena ZST-1 in se sodna taksa za tožbo plača od vrednosti zahtevka vsakega tožnika.
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 16. ZST-1 tarifna številka 1111. ZPP člen 108, 108/5, 110, 110/2.
vsebina plačilnega naloga - odmera sodne takse - sodna taksa za redni postopek - gospodarski spor - predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopolna vloga stranke - poziv na dopolnitev predloga - podaljšanje roka na predlog stranke - opravičljivi razlogi za podaljšanje roka - epidemija - COVID-19
Tarifne številke so navedene v Taksni tarifi, ki je sestavni del ZST-1. Iz tar. št. 1111 nedvomno izhaja, da se za pravni postopek (kar velja tudi za gospodarski spor, saj se vodi po pravilih o pravdnem postopku), plača sodna taksa v višini količnika 3,0 za odmero takse po 16. členu ZST-1.
Tožeča stranka predloga za podaljšanje roka, ki ga je sodišče prve stopnje določilo tožeči stranki za dopolnitev njenega predloga za taksno oprostitev, ni podala. Kaj takega v pritožbi niti ne zatrjuje. Zato je povsem neutemeljeno navajanje pritožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje rok tožnici podaljšati samo.
ZST-1 člen 1, 1/3. ZD člen 25, 25/4, 214, 214/2. SPZ člen 41.
višina sodne takse - vrednost čiste zapuščine - osnova za odmero sodne takse - izpodbijana višina sodne takse - vsebina sklepa o dedovanju - pridobitev lastninske pravice z dedovanjem - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom
Vrednost čiste zapuščine, ki je osnova za odmero sodne takse v zapuščinskem postopku, je bila po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovljena po prostem preudarku na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi je sodišče razpolagalo (četrti odstavek 25. člena ZST-1). Pritožbeni očitki, da je sodišče napačno odmerilo sodno takso, so zavrnjeni s pravilnimi razlogi in jih pritožnik s sklicevanjem na napačno ugotovljeni obseg zapuščine ne omaje.
ZPP člen 212, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3, 11/5.
predlog za taksno oprostitev - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - nedovoljene pritožbene novote
Ker predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks, je dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na predlagatelju. Tako mora stranka, ki želi doseči olajšavo pri svoji obveznosti plačila sodne takse, ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oz. jih ne more zagotoviti takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti.
Prav tako je treba upoštevati, da obveznost plačila sodne takse ni obveznost, ki bi bila podrejena vsem ostalim obveznostim predlagatelja taksne oprostitve, pač pa je obveznost kot vse druge. Obveznosti pa je treba izpolniti v dogovorjenem oz. kot v tem primeru predpisanem roku in na dogovorjen oz. predpisan način. Institut taksne oprostitve zgolj omogoča, da je pod v ZST-1 določenimi pogoji stranka te obveznosti lahko oproščena ali je njena izpolnitev razdeljena na več obrokov oz. je izpolnitev lahko odložena. Če ti pogoji niso izpolnjeni, predlog za taksno oprostitev ne more biti utemeljen.
Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da fikcija vročitve po četrtem odstavku 142. člena ZPP nastopi s pretekom zadnjega 15. dne, zato začne rok za plačilo sodne takse ali za vložitev predloga za oprostitev ali odlog plačila sodne takse teči že 16. dan po puščenem obvestilu. Pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP se tudi ne upošteva določba četrtega odstavka 111. člena ZPP, po kateri se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika, če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih (načelno pravno mnenje občne seje VS RS z dne 14. 1. 2015).
Pritožbeno ni sporno, da je tožena stranka vložila predlog za oprostitev plačila sodne takse 3. 3. 2020, torej prepozno. Pritožbeno tudi ni sporno da tožena stranka do vključno 2. 3. 2020 ni plačala sodne takse za pritožbo.
Sodišče ob odločanju o predlogu za oprostitev sodne takse na predlog ni vezano in lahko dovoli tudi odlog, oziroma obročno plačilo, če so podani pogoji za odlog ali obročno plačilo takse, ne pa tudi za oprostitev. Trditveno in dokazno breme tako za oprostitev kot tudi odlog in obročno plačilo sodne takse nosi predlagatelj, na njegove navedbe je sodišče vezano. Iz navedb dolžnika v predlogu pa ni razvidna nobena okoliščina, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da bo dolžnik brez ogrožanja svoje dejavnosti plačilo sodne takse zmogel kdaj kasneje, oziroma, da bi takso lahko plačal po obrokih. Nasprotno, tudi še v pritožbi trdi, da sredstev za plačilo sodne takse, tudi če gre le za 44 EUR, sploh nima. Sodišču prve stopnje se zato v izpodbijanem sklepu ni bilo treba še posebej ukvarjati z vprašanjem, ali so glede na trditve dolžnika izpolnjeni pogoji za odlog ali obročno plačilo sodne takse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VDS00041384
ZPP člen 270, 270/1, 270/1-12, 270/3, 363, 365.. ZST-1 člen 12, 12/3.
predlog za obročno plačilo sodne takse - dopolnitev predloga
Ker zoper pozivni sklep, s katerim sodišče stranko pozove k dopolnitvi predloga za obročno plačilo, po tretjem odstavku 270. člena ZPP ni pritožbe, je bilo treba tožnikovo pritožbo skladno z določbo prvega odstavka 365. člena ZPP zavreči.
ZZZDR člen 105, 105a, 106. DZ člen 7, 203. ZNP-1 člen 6, 7, 23, 23/1, 34, 44, 94, 102, 102/3. ZPP člen 180. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-20.
razmerja med starši in otroki - razpad izvenzakonske skupnosti - varstvo, vzgoja in preživljanje otroka - vsebina predloga - postopek za varstvo koristi otroka - svetovanje pred začetkom postopka za varstvo koristi otroka - postopek predhodnega svetovanja - zapisnik CSD o opravljenem predhodnem svetovanju - varstvo pravic mladoletnih otrok - načelo hitrosti postopka - preiskovalno načelo - plačilo sodne takse za predlog - nastanek taksne obveznosti - neplačana sodna taksa - postopek po uradni dolžnosti - število izvodov vloge - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Za sestavo predloga v nepravdnem postopku ne veljajo tako stroge zahteve, kot so predpisane za vsebino tožbe v pravdnem postopku (180. člen ZPP). Predlagateljica je v predlogu z dne 24. 7. 2020, sklicujoč se tudi na zapisnik CSD z dne 13. 12. 2017, v bistvenem navedla vse, kar mora vsebovati predlog (prvi odstavek 23. člena ZNP-1).
Zapisnik CSD ima aktualen pomen tudi z vidika 94. člena ZNP-1 v zvezi z 203. členom DZ, saj izkazuje, da sta se udeleženca pred začetkom sodnega postopka obrnila na pristojni center za socialno delo. Okoliščina, da je bil prej veljavni ZZZDR nadomeščen z DZ in da je bil sprejet tudi novi ZNP-1 kot postopkovni predpis, ni relevantna, saj bi zahteva, da se predlagateljica ponovno obrne na center za socialno delo, čeprav je nasprotni udeleženec že odklonil sporazumno ureditev zadeve, po nepotrebnem podaljševala postopek, kar ne bi bilo v skladu z načelom hitrosti postopka in dolžnostjo sodišča, da se zavaruje pravice in pravne interese otrok (6. člen ZNP-1). Ne glede na to se je predlagateljica znova obrnila na pristojni center za socialno delo, kar izkazuje pritožbi priložen zapisnik z dne 16. 10. 2020 (prim. 34. člen ZNP-1).
Morebitna v predlogu manjkajoča dejstva in dokaze bi prvo sodišče lahko samo ugotovilo in izvedlo oziroma bi to tudi moralo storiti, če bi bilo potrebno (7. člen ZNP-1). Iz tega razloga zato ni mogoče zavreči predloga predlagateljice. Zavrženja predloga ne more utemeljevati niti okoliščina, da je predlagateljica vložila predlog le v enem izvodu. Odločilno je, da gre v tem postopku za varovanje pravic in interesov otroka. Poleg že navedenih določb ZNP-1, takšno dolžno ravnanje sodišču nalaga tudi 7. člen DZ, ki skozi načelo otrokove koristi nalaga sodišču, da mora v vseh postopkih v zvezi z otrokom skrbeti za otrokovo korist. V tovrstnih postopkih je poudarek na hitrosti postopka, čemur so ustrezno podrejene ostale procesne zahteve. Neplačana taksa za predlog npr. ni ovira, da se postopek vodi naprej (44. člen ZNP-1). Sodišče bi lahko začelo (nadaljevalo) postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih tudi po uradni dolžnosti (tretji odstavek 102. člena ZNP-1), kar v celoti izniči pomanjkljivost, da je bil predlog vložen le v enem izvodu. Izhajajoč iz načela otrokove koristi, bi prvo sodišče lahko ravnalo oziroma moralo ravnati tudi tako, da bi samo poskrbelo za preslikavo predloga oziroma njegov prepis (20. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1), predlagateljici pa naložilo plačilo takse za preslikavo listine v višini 0,20 EUR (tar. št. 10103 taksne tarife).
Procesna dejanja, ki jih opravi procesno nesposobna stranka sama, nimajo učinkov in se ne upoštevajo. Četudi je vloga take osebe poimenovana kot pritožba, sodišče nima obveznosti, da bi tako vlogo procesno obravnavalo.
Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe, ki jo je samostojno vložil I. B. kot oseba, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost, ni pravilna, saj ne glede na poimenovanje dejansko ne gre za pritožbo, o kateri bi sodišče moralo odločiti s procesnim sklepom. To pa pomeni, da tudi ne bi smelo vlagatelju procesno neupoštevnega pisanja naložiti v plačilo sodno takso za izpodbijani sklep.
ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 11/5, 12b, 12b/1. ZPP člen 212, 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - premoženje pravne osebe - kratkoročne terjatve - zadnje letno poročilo - javno objavljeni bilančni podatki - težje unovčljivo premoženje - nedovoljene pritožbene novote
Premoženje pravne osebe, kot izhaja iz prvega odstavka 12.b člena ZST-1, lahko sestavljajo tudi terjatve. Kratkoročne poslovne terjatve v skladu z računovodskimi pravili predstavljajo sredstva pravne osebe, ki so praviloma izterljiva v krajšem obdobju (do enega leta).
Naloga stranke v postopku odločanja o taksni oprostitvi je ravno v izkazu odsotnosti sredstev, ki bi stranki omogočala plačilo sodne takse brez ogrožanja njene dejavnosti. V ta namen mora zato pojasniti premoženjske razmere, vendar konkretizirano in z zadostno mero skrbnosti ter jih nenazadnje tudi dokazati, česar pa tožeči stranki, kot je pravilno odločilo prvostopenjsko sodišče, v tem postopku ni uspelo.