Pravdni stranki sta se v pogodbi o izobraževanju za magistrski študij dogovorili, da mora tožnica v roku treh let od vpisa v prvi letnik opraviti vse študijske obveznosti, in da mora toženi stranki povrniti vse stroške, nastale v zvezi z njenim izobraževanjem, če izobraževanja ne zaključi v pogodbenem roku. Toženka v treh letih od vpisa v prvi letnik ni dokončala magistrskega študija, zato mora tožeči stranki povrniti stroške izobraževanja. Obveznost vračila stroškov izobraževanja, je nastala že zgolj s tem, da toženka v pogodbenem roku ni zaključila izobraževanja.
ZUJF člen 1, 246. URS člen 2, 3.a, 3.a/3, 14, 66. ZDR člen 88, 89. PDEU člen 267, 267/1, 288, 288/3. Direktiva 200/78/ES člen 6, 6/1. ZPIZ-1 člen 402, 404, 430.
diskriminacija - starostna - spolna - načelo zaupanja v pravo - načelo enakosti - varstvo dela - pravo unije - upokojitev - starostna pokojnina - ženske zavarovanke - začasni ukrepi na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter za omejevanje stroškov v javnem sektorju
Tožniku je delovno razmerje prenehalo zaradi izpolnitve pogojev za upokojitev na podlagi dokončnega sklepa tožene stranke, temelječega na 246. členu ZUJF (po katerem javnim uslužbencem, ki na dan uveljavitve ZUJF izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pogodba o zaposlitvi preneha veljati). Določba 246. člena ZUJF je bila veljavna in pravno upoštevna podlaga za izdajo izpodbijanih sklepov tožene stranke, zato tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev tega sklepa ni utemeljen.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo priznanje pogojne ločitvene pravice, s katero naj bi bila zavarovana terjatev na nepremičninah, navedenih v izreku izpodbijanega sklepa. Pri tem pa prvostopenjsko sodišče z ničemer ni opredelilo, na kakšen pogoj naj bi bila vezana ločitvena pravica upnika. Obrazložitev izpodbijanega sklepa se v tem delu zgolj sklicuje na zakonsko določilo prvega odstavka 304. člena ZFPPIPP. Ta zakonska podlaga pa ne daje nobenega odgovora v smeri omejitve priznanja ločitvene pravice kot jo je prvostopenjsko sodišče opredelilo v izpodbijanem delu sklepa.
ZPos člen 4, 38, 38/1, 38.a, 38.a/3, 38.a/4. ZPP člen 355.
poslanec - plača - plačilo za delo - nadomestilo - pridobitna dejavnost - opravljanje pridobitne dejavnosti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
S spremembo Zakona o poslancih prenehanje pravice do nadomestila ni bilo več vezano le na novo zaposlitev, temveč je poslancu prenehala pravica do nadomestila tudi v primeru, če je začel opravljati pridobitno dejavnost. V tretjem odstavku 38.a člena ZPos je namreč določeno, da pravica do prejemanja nadomestila plače preneha, če se poslanec pred potekom obdobja, za katerega mu pripada nadomestilo plače, zaposli, prične opravljati pridobitno dejavnost ali izpolni minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez zmanjšanja v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma s posebnimi predpisi, v katerih je urejena pravica do starostne pokojnine.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je iz zgodovinskega izpiska sodnega registra za sporno družbo razvidno, da je tožnik v času trajanja pravice do nadomestila plače pri toženi stranki prevzel funkcijo direktorja, zato je zaključilo, da funkcija direktorja gospodarske družbe sicer ni vezana na obstoj delovnega razmerja, pomeni pa opravljanje pridobitne dejavnosti v smislu drugega odstavka 38.a člena ZPos. Sodišča prve stopnje se ni opredelilo do pojma opravljanja pridobitne dejavnosti, saj Zakon o poslancih v tretjem odstavku 38.a člena veže prenehanje pravice do prejemanja nadomestila plače na pričetek opravljanja pridobitne dejavnosti in ni upoštevalo Pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti, ki opredeljuje, kdaj se šteje, da je dejavnost zavezanca pridobitna. Zato je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, zavrnitev tožbenega zahtevka za plačilo nadomestila za sporno obdobje pa vsaj preuranjena.
zapuščinski postopek - redno pravno sredstvo - obravnavanje nepravočasne pritožbe - pogoji za obnovo postopka
Pritožnica v pritožbi uveljavlja razloge, ki predstavljajo nova dejstva, takšna, o katerih se v zapuščinskem postopku očitno ni vedelo. Vendar takšnega dejanskega stanja ne more izpodbijati s pritožbo, vloženo po pravnomočnosti sklepa o dedovanju in po preteku petih let od pravnomočnosti. Ravnati mora v skladu z 221. členom ZD in svoje pravice uveljavljati v pravdi.
Morebitnih vsebinskih napak ali pomanjkljivosti sodišče prve stopnje ne more samo odpraviti s popravnim sklepom, ker za to nima pravne podlage. Odločitev sodišča, ki je predmet tega popravnega sklepa, je bila del tožbenega zahtevka in sicer zahtevka za obračun in plačilo prispevkov in davkov, ter parcijskega roka, o izteku katerega mora tožena stranka izpolniti obveznost, sicer začnejo zaradi zamude teči tudi zakonske zamudne obresti. To pa ni predmet sklepa o popravi.
invalidnost I. kategorije - invalidska pokojnina - izvedenec
Pri tožniku ni podana invalidnost v nobeni kategoriji, kakor je to določeno v 2. odstavku 60. člena ZPIZ-1, saj pri njem ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njeno zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta na katero je razporejen, tj. gradbeni delavec. Zato njegov tožbeni zahtevek, da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
lastnost zavarovanca - samostojni podjetnik - opravljanje pridobitne dejavnosti - izvzem iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Ker tožnica v spornem obdobju v okviru registrirane samostojne dejavnosti ni dosegala dobička, ki bi presegal letni znesek minimalne plače, so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji za izvzem iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (18. člen ZPIZ-1). Zato je tožbeni zahtevek, da tožnica v spornem obdobju nima lastnosti zavarovanke iz naslova opravljanja pridobitne dejavnosti kot samostojna podjetnica po 1. odstavku 15. člena ZPIZ-1, utemeljen.
brezposelnost - denarno nadomestilo - denarno nadomestilo za primer brezposelnosti - višina odmerjene denarne dajatve
Temeljno izhodišče ureditve osnove za odmero denarne dajatve iz naslova brezposelnosti je v zagotovitvi denarnega nadomestila ob izpadu plače v sorazmerju s prejetimi zneski v času zaposlitve. Tako je v prvem odstavku 61. člena ZUTD določeno, da predstavlja osnovo za odmero denarnega nadomestila povprečna mesečna plača zavarovanca, prejeta v obdobju 8 mesecev pred mesecem nastanka brezposelnosti, torej pred nastankom zavarovanega primera. Izjemo od osnovnega principa, in torej lex specialis v odnosu na prvi odstavek 61. člena ZUTD pa predstavlja tretji odstavek istega člena, po katerem se zavarovancu, ki je v obdobju iz prvega odstavka istega člena delal krajši delovni čas v skladu s predpisi o zdravstvenem zavarovanju, pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali zavarovanju za starševski dopust, v osnovo za odmero nadomestila upošteva prav tako prejeta plača, toda tako, da se ta preračuna na polni delovni čas. Določba tretjega odstavka 61. člena ZUTD ni mogoče razlagati tako, da bi bilo potrebno tudi v primeru koriščenja pravice do krajšega delovnega časa do tretjega leta otrokove starosti prejeto plačo preračunati na polni delovni čas.
Ker je tožnica pred nastankom zavarovanega primera, torej brezposelnosti, delala krajši delovni čas po 48. členu ZUTD zaradi varstva in nege otroka do tretjega leta starosti in ne zaradi starševskega dopusta za nego in varstvo otroka (v trajanju 260 dni neposredno po poteku porodniškega dopusta), je bilo denarno nadomestilo za brezposelnost pravilno in zakonito odmerjeno od osnove povprečne mesečne plače, kot jo je dejansko prejela pri bivšem delodajalcu pred izgubo zaposlitve (prvi odstavek 61. člena ZUTD).
ZDR člen 7, 72, 126, 126/2, 129. OZ člen 82, 82/1, 83.
dodatek za delovno dobo - neizkoriščen letni dopust - nadomestilo - obveznost plačila - plačilo za delo - plača - sporna pogodbena določila - pogodbena volja strank - razlaga pogodbe - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - pogodba o zaposlitvi - osnovna plača - vodilni delavec - pravica do dodatka za delovno dobo
V pogodbi je bil naveden znesek osnovne bruto plače tožnika, kar skladno z 2. odstavkom 126. člena ZDR predstavlja le eno izmed sestavin plačila za delo, ki ga sestavljajo še del plače za delovno uspešnost in dodatki. Skladno s 1. odstavkom 82. člena OZ je potrebno določila pogodbe uporabljati tako, kot se glasijo. Iz dikcije pogodbe o zaposlitvi ne izhaja, da je bil dodatek za delovno dobo že zajet v tožnikovi osnovni plači in da bi tožena stranka sporni dodatek tožniku obračunala in izplačala.
Ker med strankama ni bilo dogovorjeno, da je dodatek za delovno dobo vključen v osnovno plačo, določeno v pogodbi o zaposlitvi, tožniku v spornem obdobju pripada dodatek za delovno dobo.
Ker niti prvotno vložena tožba niti dopolnitve določno jasno oblikovanega tožbenega zahtevka ne vsebujejo, je potrebno tožnikovo tožbo v skladu z določbo 105., 180. in 108. člena ZPP zavreči.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas - začasno povečan obseg dela - nadomeščanje odsotnih delavcev
Tožena stranka je s tožnico pogodbo o
zaposlitvi
za določen čas dejansko sklenila zaradi nadomeščanja odsotne delavke in ne zaradi začasno povečanega obsega dela. Ker pogodba o zaposlitvi za določen čas s tožnico ni bila sklenjena v skladu z zakonom, se šteje, da je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Potreba po tožničinem delu je trajna in ni prenehala niti po poteku zadnje pogodbe o zaposlitvi. Sklepanje pogodb o zaposlitvi s tožnico za določen čas je bilo nezakonito glede na določbe 52. člena ZDR, zato se skladno s 54. členom ZDR šteje, da je tožnica sklenila pogodbo za nedoločen čas.
samostojni podjetnik delovno razmerje - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca
„Dvojno“ delovno razmerje, torej delovno razmerje pri toženi stranki tudi za čas, ko je imel tožnik nesporno od prvega naslednjega dne po vročeni odpovedi pogodbe o zaposlitvi status samostojnega podjetnika, na podlagi katerega je bil vključen v obvezna zavarovanja, ni sprejemljivo. Tožnik bi tako imel v istem časovnem obdobju dva pravna naslova za polno zaposlitev, kar pa ni dopustno. Delovno razmerje je samo ena od oblik za zavarovanje pravic iz naslova pokojninskega, zdravstvenega in socialnega zavarovanja, prav tako je tožnik pridobival dohodke za preživljanje. Nihče ne more biti zavarovan dvakrat oziroma imeti sklenjeno delovno razmerje za polni delovni čas za enako časovno obdobje. Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru zavzelo stališče, da pomeni aktiviranje statusa samostojnega podjetnika - s.p. s strani tožnika takoj po spornem prenehanju delovnega razmerja pri toženi stranki, na podlagi sicer nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi in njegova prijava v socialna zavarovanja na tej podlagi, pomembno okoliščino za določitev datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodne razveze, ne glede na razloge sodišča o možnostih spremembe zavarovalnih podlag za nazaj.
Zato je tožnikova izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi podana in vročena toženi stranki brez pravnih učinkov, saj tožnik ni mogel odpovedati pogodbe o zaposlitvi, ki sploh več ni obstajala iz razloga tožnikove samozaposlitve.
stroški izvršilnega postopka - opredeljena zahteva
Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo le pavšalno priglašene stroške, s tem pa je pravilno uporabilo določbo 163. člena ZPP, po kateri mora stranka v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo. To pa pomeni, da je stranka dolžna stroške specificirati, jih določiti ali pa jih priglasiti vsaj tako, da bi bili določljivi.
ZPP člen 318, 318/1. ZUTD člen 6.a, 6.a/3. OZ člen 9, 299. ZDSS-1 člen 5, 5/1. ZPIZ-2 člen 20. ZZVZZ člen 17, 49.
zamudna sodba - študentsko delo - plačilo za delo - obveznost plačila - dolžnost izpolnitve obveznosti - študent - prispevki za socialno varnost
Tudi glede plačila občasnega ali začasnega opravljanja dela študentov (to delo sicer ureja tretji odstavek 6.a člena ZUTD) velja splošno obligacijsko načelo dolžnosti izpolnitve obveznosti, kakor je določeno v 9. členu OZ. Tožnica je svojo obveznost opraviti dogovorjeno delo izpolnila, zato je tudi tožena stranka dolžna izpolniti svojo obveznost ustreznega plačila.
Tožnikov zahtevek, da naj se razpis razveljavi in ponovno objavi ter sklene delovno razmerje, ne sodi v sodno pristojnost. Ker je skladno z določbo 5. odstavka 200. člena ZDR-1 sodno varstvo neizbranemu kandidatu pred pristojnim sodiščem dopustno v roku 30 dni le v primeru, če ta meni, da mu je bila pri izbiri kršena zakonska prepoved diskriminacije, česar pa tožnik v tožbi ni zatrjeval, je potrebno tožnikovo tožbo zavreči, saj zanjo ni sodnega varstva.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – valorizacija plačanega dela odškodnine
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Valorizirani del odškodnine je treba upoštevati bodisi na račun celotne odškodnine za nepremoženjsko škodo bodisi pri odškodnini za vsako od oblik škode, za katero je toženka že plačala odškodnino.