Že iz same naslovitve vloge in njene vsebine izhaja, da se ta ne nanaša na zavarovanje denarne terjatve, ki je sporni predmet v tem gospodarskem sporu, ampak, da gre za predlog za izdajo začasne odredbe pred uvedbo sodnega postopka. Stvarno pristojno za odločanje o takšnem predlogu je okrajno sodišče.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo – valorizacija plačanega dela odškodnine
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Valorizirani del odškodnine je treba upoštevati bodisi na račun celotne odškodnine za nepremoženjsko škodo bodisi pri odškodnini za vsako od oblik škode, za katero je toženka že plačala odškodnino.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 433, 433/1, 433/3.
postopek izbrisa brez likvidacije – upravičen predlagatelj
Določba prvega odstavka 433. člena ZFPPIPP, po kateri začetek postopka izbrisa lahko predlaga oseba, ki je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe, ne izključuje določbe tretjega odstavka 433. člena ZFPPIPP. Tako družbenik pravne osebe ne more predlagati začetka postopka izbrisa, pa čeprav gre za situacijo iz druge alinee 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
neupravičeno pridržanje – protipravnost – odškodninska odgovornost države – lastnosti oškodovanca – doktrina jajčne lupine – vzročna zveza
Kršen je bil zakonsko predpisan postopek pridržanja, zato poseg v tožnikovo osebno svobodo ni bil ne dopusten ne zakonit. Neupoštevanje postopkovnih/formalnih pravil v postopku pridržanja torej predstavlja protiustaven poseg v človekovo osebno svobodo, zato je tožnik v danem primeru upravičen do povrnitve škode.
Pri ugotavljanju/deljenju vzrokov za nastalo škodo ni mogoče upoštevati ugotovitve izvedenke, da je tožnik že pred temi dogodki slabše predeloval stresne dogodke – ta lastnost je tista, ki je lastna konkretnemu oškodovancu in če je škoda zaradi nje večja, se tožena stranka na to ne more uspešno sklicevati (teorija jajčne lupine).
OBLIGACIJSKO PRAVO – JAVNA NAROČILA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080820
ZZasV člen 2, 2/2, 3, 16. ZPP člen 214, 214/2.
neprerekana dejstva – zasebno varovanje – licenca za opravljanje dejavnosti – povabilo k oddaji ponudb – protipravnost ravnanja države
Pravica za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja se pridobi z licenco. Namen podelitve licence s področja varovanja je zaščita javnega interesa, ki se kaže v varovanju javnega reda, javne varnosti, varstvu naročnikov, tretjih oseb in varnostnega osebja, ki neposredno opravlja dejavnost, zato je pomembno, da to dejavnost opravljajo strokovno usposobljene osebe, varnostno preverjene in brez varnostnih zadržkov. Osebe, ki nimajo licence in ne izpolnjujejo pogojev, določenih v ZZasV namreč predstavljajo večje tveganje za varnost naročnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0079859
ZPP člen 104, 104/1, 104/2. OZ člen 766.
uporaba slovenskega jezika v postopku – nepopolna tožba – pogodba o naročilu – sklenitev pogodbe - konkludentno ravnanje
Kljub temu, da je tožnik na vlogi navedel, da gre za overjen prevod iz srbščine v slovenščino, je sodišče pravilno obravnavalo vlogo kot tožbo, vloženo v slovenskem jeziku.
Četudi za sklenitev mandatne pogodbe ni predpisana obličnost in je torej lahko sklenjena tudi ustno ali s konkludentnimi dejanji, je bil tožnik dolžan določno navesti bodisi okoliščine, ki utemeljujejo sklep o ustni sklenitvi pogodbe, bodisi okoliščine, ki utemeljujejo sklep o sklenitvi pogodbe s konkludentnimi dejanji.
V zamudni sodbi P 82/2011 z dne 20. 9. 2011 se resda omenja, da se najemno razmerje odpoveduje glede stanovanja št. 4 na naslovu večstanovanjske hiše N., medtem ko je v tem postopku tožnica zahtevala odpoved najemnega razmerja glede stanovanja št. 20. Vendar je v konkretni zadevi bistveno, da je bilo najemno razmerje po (isti) pogodbi št. 47/2004 z dne 1. 10. 2004 že odpovedano, v posledici česar je dolžna toženka stanovanje, ki je predmet tega razmerja, zapustiti oziroma prepustiti njegovo posest. Ključna vsebina zahtevka ni številka stanovanja, ampak konkretno najemno razmerje, kot ga izkazuje najemna pogodba št. 47/2004 z dne 1. 10. 2004. Iz te je razvidno, da je bila sklenjena le glede enega stanovanja. Njegova morebitna drugačna (napačna) označba v zadevi P 82/2011 pa ne pomeni, da imamo v tem postopku opravka z drugim zahtevkom.
Mokra tla sama po sebi niso nevarna stvar. V konkretnem primeru tudi niso podane nobene posebne lastnosti ali okoliščine, na podlagi katerih bi bil utemeljen zaključek, da so tla v okolici vodometa nevarna stvar. Površina omogoča varno hojo ob normalni skrbi za vzdrževanje vodometa in njegove okolice. Če je povečana nevarnost posledica opustitve dolžne skrbnosti pri vzdrževanju in čiščenju tal, je podlaga odgovornosti lahko le krivdna in ne objektivna.
Sodno poravnavo je mogoče izpodbijati zgolj s tožbo za razveljavitev sodne poravnave v okviru razlogov, ki jih določa 392. člen ZPP (oziroma izrednim pravnim sredstvom zahteve za varstvo zakonitosti), ne pa s tožbo po OZ.
ZD člen 123, 212, 212/1, 212/1-1, 213, 213/1, 213/5. ZZZDR člen 52, 52/2, 53, 59, 59/1. SPZ člen 11, 11/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
obseg zapuščine – spor o obsegu zapuščine – spor o dejstvih – spor o uporabi prava – institut skupnega premoženja – podatki zemljiške knjige – pogodba o dosmrtnem preživljanju – pravne posledice pogodbe – razpolaganje s stvarjo iz skupnega premoženja – stranke pogodbe – strinjanje zakonca z razpolaganjem – manj verjetna pravica
Ob tem, ko ni sporno, da (je) nepremičnina predstavlja(la) skupno premoženje zapustnice in dediča, in je tako zapustničin mož z navedeno pogodbo o dosmrtnem preživljanju razpolagal tudi z ženinim deležem na nepremičnini, a z njenim vedenjem, je pravica pritožnice, ki zatrjuje, da v zapuščino spada solastninska pravica 1/2 spornega stanovanja, sodediča pa temu ugovarjata, manj verjetna.
SPZ člen 210, 212. ZPP člen 154, 154/2, 154/3, 311, 339, 339/2, 339/2-14.
varstvo služnosti – zaščita pred vznemirjanjem – varstvo lastninske pravice – stanje ob zaključku glavne obravnave
Varstvo služnostne pravice je mogoče zahtevati le zaradi neutemeljenih posegov na služeči nepremičnini, za morebitne neutemeljene posege na gospodujočem zemljišču pa je na voljo varstvo iz naslova lastninske pravice.
MEDICINSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072167
OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost zdravstvene organizacije – zdravniška napaka – medicinski zaplet - pravni standard vestnega in medicinsko korektnega zdravljenja – dokazno breme - izvedensko mnenje - zahteva za izločitev
Pri zdravniški napaki gre za kršitev dolžnega skrbnega ravnanja. Do medicinskega zapleta pa lahko pride med zdravljenjem, ki je sicer potekalo strokovno neoporečno in torej v skladu z dolžno profesionalno skrbnostjo, vendar se pojavlja redko, naključno in ga ni mogoče preprečiti. V primeru zapleta ni odškodninske odgovornosti zdravstvene organizacije.
Zaradi obrnjenega dokaznega bremena po prvem odstavku 131. člena OZ je bilo na toženkah dokazno breme vsebine pravnega standarda vestnega in medicinsko korektnega zdravljenja. Toženki bi morali dokazati, da prva toženka ni ravnala nestrokovno - da ogled placente ni bil pomanjkljiv, da je ob prvih znakih okužbe storila vse potrebno, kar zdravljenje takšne okužbe zahteva, da do predrtja maternice ni prišlo.
neupravičena uporaba nepremičnine – neupravičena obogatitev – uporabnina
Imetnik stvari lahko, ne glede na pravico do odškodnine, in tudi če te pravice nima, zahteva od tistega, ki je njegovo stvar uporabil v svojo korist, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe. Korist toženca v tem primeru predstavlja brezplačna uporaba stvari, prikrajšanje tožnice pa je podano v odsotnosti koristi, ki jo lahko prinaša uporaba te stvari.
Iz zahteve po enakopravnem obravnavanju strank v dokaznem postopku izhaja, da bi sodišče moralo zaslišati obe predlagani priči, ker je s tem, ko je upoštevaje izpovedbo priče, predlagane s strani tožeče stranke, napravilo zaključke o obstoju dogovora za opravo prevozov in o višini dogovorjene cene, toženi stranki odvzelo možnost dokazati nasprotno (tožena stranka je namreč dokaz predlagala tudi in predvsem v zvezi z višino dogovorjene cene).
Zahteva, da mora biti zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložena, pomeni, da mora sodišče pojasniti razloge nepotrebnosti ali nerelevantnosti (ali očitne neprimernosti) predlaganega dokaza. Zgolj pavšalna navedba sodišča prve stopnje, da ostalih predlaganih dokazov spričo listinskih dokazil ni potrebno izvesti, ne zadošča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065111
OZ člen 190, 199, 202, 275. SZ člen 31. ZPP člen 7, 212, 285.
pogodba o upravljanju – stroški upravljanja in obratovanja večstanovanjske stavbe – ključ delitve stroškov – trditveno breme – materialno procesno vodstvo – neupravičena pridobitev – poslovodstvo brez naročila – pravice poslovodje brez naročila – pogoj nujnosti in neodložljivosti – subrogacija po zakonu – razpravno načelo
Tisto, kar je bistveno za zavrnitev zahtevka iz katerekoli pravne podlage ter tako tudi iz naslova subrogacije in neopravičene obogatitve, je, da je ključ delitve stroškov v procesnem gradivu tožeče stranke popolnoma nepregleden. Enako velja glede delitve konkretno založenih zneskov po posameznih etažnih lastnikih. Ker je toženec izrecno in konkretno ugovarjal pravilnosti delitve posameznih stroškov, je bilo na tožeči stranki breme, da za vsak strošek posebej natančno predstavi ključ delitve, opredeli njegovo podlago in višino.
Ker je predlagateljica trditveno podlago (in s tem smiselno predlog) glede ugotavljanja, da naj bi bilo sporno zemljišče (po določbah ZVEtL) pripadajoče, postavila že v tem postopku, ni nobenega utemeljenega razloga, da bi morala (kot se da to razbrati iz obrazložitve izpodbijane odločitve) v zvezi s tem sprožiti nov postopek. Sodišče prve stopnje je dolžno že v tem postopku (katerega namen je ravno ureditev stvarno-pravnih razmerij v zvezi s spornim zemljiščem) obravnavati trditve (predlog), ki jih je predlagateljica v tej smeri podala.
Maksimalna hipoteka varuje popolno poplačilo dolga, le znesek terjatve, ki preseže najvišji znesek, je v danem trenutku brez hipotekarnega jamstva. Zaradi delnih plačil upniku ni treba zmanjšati obsega zastave, kar pomeni, da je terjatev, ko se vrne v okvir vpisanega najvišjega zneska, znova zavarovana z maksimalno hipoteko.
Širitev zakonske definicije protipravnega motilca na posrednega motilca zahteva tesno povezavo med njima. Pasivno legitimiran je tudi tisti posredni motilec, ki ima od takega neposrednega vznemirjanja korist, če jo kasneje odobri. Če torej take ustrezne koristi ni oziroma morebitna korist s strani posrednega motilca ni odobrena, posredni motilec lastniku ne odgovarja in torej ni pasivno legitimiran.