MEDICINSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072167
OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost zdravstvene organizacije – zdravniška napaka – medicinski zaplet - pravni standard vestnega in medicinsko korektnega zdravljenja – dokazno breme - izvedensko mnenje - zahteva za izločitev
Pri zdravniški napaki gre za kršitev dolžnega skrbnega ravnanja. Do medicinskega zapleta pa lahko pride med zdravljenjem, ki je sicer potekalo strokovno neoporečno in torej v skladu z dolžno profesionalno skrbnostjo, vendar se pojavlja redko, naključno in ga ni mogoče preprečiti. V primeru zapleta ni odškodninske odgovornosti zdravstvene organizacije.
Zaradi obrnjenega dokaznega bremena po prvem odstavku 131. člena OZ je bilo na toženkah dokazno breme vsebine pravnega standarda vestnega in medicinsko korektnega zdravljenja. Toženki bi morali dokazati, da prva toženka ni ravnala nestrokovno - da ogled placente ni bil pomanjkljiv, da je ob prvih znakih okužbe storila vse potrebno, kar zdravljenje takšne okužbe zahteva, da do predrtja maternice ni prišlo.
Načeloma drži, da otroški dodatek ne nadomešča primarne zakonske dolžnosti preživljanja s strani staršev. Ker pa je v konkretnem primeru premoženjsko stanje preživninskih zavezancev izredno slabo (oba starša sta brez zaposlitve), mora otroški dodatek predstavljati korektiv slabega premoženjskega stanja staršev in ga je zato pri odmeri preživnine potrebno upoštevati.
SPZ člen 210, 212. ZPP člen 154, 154/2, 154/3, 311, 339, 339/2, 339/2-14.
varstvo služnosti – zaščita pred vznemirjanjem – varstvo lastninske pravice – stanje ob zaključku glavne obravnave
Varstvo služnostne pravice je mogoče zahtevati le zaradi neutemeljenih posegov na služeči nepremičnini, za morebitne neutemeljene posege na gospodujočem zemljišču pa je na voljo varstvo iz naslova lastninske pravice.
Mokra tla sama po sebi niso nevarna stvar. V konkretnem primeru tudi niso podane nobene posebne lastnosti ali okoliščine, na podlagi katerih bi bil utemeljen zaključek, da so tla v okolici vodometa nevarna stvar. Površina omogoča varno hojo ob normalni skrbi za vzdrževanje vodometa in njegove okolice. Če je povečana nevarnost posledica opustitve dolžne skrbnosti pri vzdrževanju in čiščenju tal, je podlaga odgovornosti lahko le krivdna in ne objektivna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO
VSL0079299
ZD člen 142, 142/1. ZPP člen 328.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove – trditveno in dokazno breme – izrek sodbe – popravni sklep - napačen stroškovnik
Pristavek, da dedinja za zapustnikove dolgove odgovarja le do višine podedovanega premoženja, v izrek izpodbijane sodbe ne sodi. Takšen pristavek tudi ničesar ne spremeni.
Aktivno legitimiran za vložitev tožbe na ugotovitev očetovstva je mladoletni otrok, zato so bili šele s tožbo, ki jo je vložil mld. otrok, izpolnjeni pogoji za odločanje o zahtevku na ugotovitev očetovstva in s tem posledično zahtevki vezani na varstvo, vzgojo in preživljanje mld. otroka.
Otroški dodatek je v osnovi dopolnilni prejemek otroka za njegovo preživljanje in ne dopolnilni prejemek staršev, s katerim se zniža njihova preživninska obveznost. Takšno osnovno funkcijo pa izgubi, če je le na ta način mogoče kriti celotne preživninske potrebe otroka, ob upoštevanju preživninskih zmožnosti preživninskih zavezancev. V takšnih primerih se otroški dodatek oziroma del otroškega dodatka izjemoma lahko upošteva na način, da se del otrokovih potreb krije tudi z otroškim dodatkom, ker razpoložljiva finančna sredstva preživninskih zavezancev ne zadoščajo za kritje vseh nujnih preživninski potreb otroka.
tožba za vknjižbo dolžnikove lastninske pravice - skupno premoženje
Če bi zemljiškoknjižno sodišče predlogu samega dolžnika ugodilo, je treba na podlagi tretjega odstavka 168. člena ZIZ ugoditi tudi vsebinsko enaki zahtevi upnika. Mutatis mutandis velja tudi za tožbeni zahtevek po petem odstavku 168. člena ZIZ.
začasna odredba v sporih iz razmerij med starši in otroki - pogoji za izdajo začasne odredbe - prepoved stikov
Začasna odredba za prepoved stikov je izjemen ukrep. Njena izdaja pride v poštev le v nujnih primerih, ko so otrokove koristi tako ogrožene, da ni mogoče čakati na konce postopka v glavni stvari. Izdaja začasne odredbe je na mestu, če je potrebno takoj ukrepati zaradi preprečitve uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Ugotovljene okoliščine morajo biti takšne, da je izdaja začasne odredbe nujna zaradi takojšnje zaščite otroka pred navedenimi nevarnostmi.
ZAVAROVANJE TERJATEV - IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058695
ZIZ člen 5, 15, 224, 266, 266/1, 266/2. ZPP člen 17, 17/1, 17/2, 25, 25/1, 411, 411/1, 411/3. ZZZDR člen 10a, 10a/1.
spor o pristojnosti - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba - varstvo in vzgoja otrok - osebni stiki - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - bivališče dolžnika - CRP
Za presojo pristojnosti, ki se ravna po prebivališču dolžnika, je odločilen podatek, ki ga je upnik navedel v predlogu za izvršbo, in ne podatek, ki ga je sodišče pridobilo iz centralnega registra prebivalstva ali podatek o naslovu, na katerem je bil sklep o izvršbi dolžniku dejansko vročen.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - procesna legitimacija predlagatelja - lastnik nepremičnine - družbenik
Družbeniki svoje gospodarske (ekonomske) interese uresničujejo preko družbe, zato jim ZFPPIPP ne priznava pravnega interesa in s tem aktivno procesno legitimacijo za izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije, četudi so hkrati tudi lastniki nepremičnine, na katere naslovu posluje družba. ZFPPIPP je procesno legitimacijo za tak izbris dal le tistim lastnikom nepremičnine, ki družbi niso dali dovoljenja za poslovanje na naslovu objekta, katerega lastniki so in z družbo nimajo nobene niti poslovne niti korporacijske povezave.
Dokaz s podizvajalsko pogodbo je tožeča stranka umaknila, sodba je ni upoštevala. Izvedenec S. K. se je v mnenju sicer oprl (tudi) nanjo, česar pa sodba ni upoštevala. Očitno neutemeljen je zato tudi očitek, da upoštevanje pogodbe v izvedenskem mnenju predstavlja bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.
procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave – razmerje med stečajnim postopkom in poenostavljeno prisilno poravnavo
Procesne ovire za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave opredeljuje 221.c člen ZFPPIPP, to pa so: še nepretečen rok treh let od dneva, ko je dolžnik izpolnil vse obveznosti iz prejšnje potrjene prisilne poravnave, začet stečajni postopek in še nepretečen rok dveh let po izdaji sklepa o zavrnitvi predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo. Tako se pokaže, da ni izključeno vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave, čeprav je upnica že prej zoper dolžnika predlagala začetek stečajnega postopka, pa o tem predlogu še ni bilo odločeno do začetka postopka poenostavljene prisilne poravnave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0079859
ZPP člen 104, 104/1, 104/2. OZ člen 766.
uporaba slovenskega jezika v postopku – nepopolna tožba – pogodba o naročilu – sklenitev pogodbe - konkludentno ravnanje
Kljub temu, da je tožnik na vlogi navedel, da gre za overjen prevod iz srbščine v slovenščino, je sodišče pravilno obravnavalo vlogo kot tožbo, vloženo v slovenskem jeziku.
Četudi za sklenitev mandatne pogodbe ni predpisana obličnost in je torej lahko sklenjena tudi ustno ali s konkludentnimi dejanji, je bil tožnik dolžan določno navesti bodisi okoliščine, ki utemeljujejo sklep o ustni sklenitvi pogodbe, bodisi okoliščine, ki utemeljujejo sklep o sklenitvi pogodbe s konkludentnimi dejanji.
Maksimalna hipoteka varuje popolno poplačilo dolga, le znesek terjatve, ki preseže najvišji znesek, je v danem trenutku brez hipotekarnega jamstva. Zaradi delnih plačil upniku ni treba zmanjšati obsega zastave, kar pomeni, da je terjatev, ko se vrne v okvir vpisanega najvišjega zneska, znova zavarovana z maksimalno hipoteko.
Sodna poravnava je akt, ki temelji izključno na dispoziciji skleniteljev. Zato sodišče samo s svojo odločbo ne more prisilno posegati vanjo, tako da bi jo spremenilo ali popravljalo brez soglasja vseh udeležencev.
Sodno poravnavo je mogoče izpodbijati zgolj s tožbo za razveljavitev sodne poravnave v okviru razlogov, ki jih določa 392. člen ZPP (oziroma izrednim pravnim sredstvom zahteve za varstvo zakonitosti), ne pa s tožbo po OZ.
ZLNDL člen 2, 3, 5. ZPZS člen 43, 46. ZNP člen 7. ZD člen 132. ZPP člen 185, 185/1, 337, 337/1.
lastninjenje – lastninska pravica na nepremičnini – pravica uporabe na družbeni lastnini – prenos pravice uporabe – odločba organa – gradnja garaže – dovoljenje za uporabo zemljišča za gradnjo garaže – gradbeno dovoljenje – izvenknjižni prenos
Po tedanjih predpisih za prenos ni bila potrebna sklenitev pogodbe in izrecen zapis prenosa pravice, temveč je do prenosa pravice uporabe prišlo že z samo odločbo pristojnega organa oziroma občine o dodelitvi zemljišča za gradnjo ter prevzemom nepremičnine oziroma zgrajenega objekta v uporabo. Zato odsotnost posebnega določila o prenosu pravice uporabe v stvarnopravnem smislu v odločbi ne vpliva na njeno pridobitev s strani pravnega prednika tožnice.