Aktivno legitimiran za vložitev tožbe na ugotovitev očetovstva je mladoletni otrok, zato so bili šele s tožbo, ki jo je vložil mld. otrok, izpolnjeni pogoji za odločanje o zahtevku na ugotovitev očetovstva in s tem posledično zahtevki vezani na varstvo, vzgojo in preživljanje mld. otroka.
Otroški dodatek je v osnovi dopolnilni prejemek otroka za njegovo preživljanje in ne dopolnilni prejemek staršev, s katerim se zniža njihova preživninska obveznost. Takšno osnovno funkcijo pa izgubi, če je le na ta način mogoče kriti celotne preživninske potrebe otroka, ob upoštevanju preživninskih zmožnosti preživninskih zavezancev. V takšnih primerih se otroški dodatek oziroma del otroškega dodatka izjemoma lahko upošteva na način, da se del otrokovih potreb krije tudi z otroškim dodatkom, ker razpoložljiva finančna sredstva preživninskih zavezancev ne zadoščajo za kritje vseh nujnih preživninski potreb otroka.
tožba za vknjižbo dolžnikove lastninske pravice - skupno premoženje
Če bi zemljiškoknjižno sodišče predlogu samega dolžnika ugodilo, je treba na podlagi tretjega odstavka 168. člena ZIZ ugoditi tudi vsebinsko enaki zahtevi upnika. Mutatis mutandis velja tudi za tožbeni zahtevek po petem odstavku 168. člena ZIZ.
ZSReg člen 13, 13/2, 30, 30/1, 37, 37/2, 37/4. ZGD-1 člen 634, 635, 635/1. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 119, 120.
statusno preoblikovanje - sprememba firme - oznaka subjekta vpisa - predhodni preizkus predloga za vpis
Že na podlagi predloga je razvidno, da predlagatelj ni pravilno označil subjekta vpisa, pri katerem je zahteval vpis spremembe podatkov, ki se vpisujejo v sodni register.
začasna odredba v sporih iz razmerij med starši in otroki - pogoji za izdajo začasne odredbe - prepoved stikov
Začasna odredba za prepoved stikov je izjemen ukrep. Njena izdaja pride v poštev le v nujnih primerih, ko so otrokove koristi tako ogrožene, da ni mogoče čakati na konce postopka v glavni stvari. Izdaja začasne odredbe je na mestu, če je potrebno takoj ukrepati zaradi preprečitve uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode. Ugotovljene okoliščine morajo biti takšne, da je izdaja začasne odredbe nujna zaradi takojšnje zaščite otroka pred navedenimi nevarnostmi.
upnikov predlog za začetek stečajnega postopka – domneva insolventnosti – trajnejša nelikvidnost – blokada transakcijskega računa
Pritožnik bi moral dokazati, da je dolžnik kljub izkazani blokadi transakcijskega računa (glede na način poravnavanja obveznosti, kot ga zatrjuje), v daljšem obdobju sposoben poravnati vse svoje obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju.
Ker je predlagateljica trditveno podlago (in s tem smiselno predlog) glede ugotavljanja, da naj bi bilo sporno zemljišče (po določbah ZVEtL) pripadajoče, postavila že v tem postopku, ni nobenega utemeljenega razloga, da bi morala (kot se da to razbrati iz obrazložitve izpodbijane odločitve) v zvezi s tem sprožiti nov postopek. Sodišče prve stopnje je dolžno že v tem postopku (katerega namen je ravno ureditev stvarno-pravnih razmerij v zvezi s spornim zemljiščem) obravnavati trditve (predlog), ki jih je predlagateljica v tej smeri podala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0063846
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 40, 40/2, 429, 429/2.
pogodba o prevzemu dolga – kritno razmerje za prevzem dolga - ničnost pogodbe – neodplačna razbremenitev - nedopusten nagib – skrbnost - pritožbeni razlogi - preizkus sodbe
Ne gre pozabiti, da je šlo za pogodbo, sklenjeno med gospodarskimi subjekti, ki med seboj ne poslujejo na podlagi dobrodelnosti in je zato potrebno izkazati še neko kritno razmerje za prevzem dolga. Ob vedenju, in tega ne bi mogel spregledati niti povprečno skrben posameznik, kaj šele gospodarski subjekt oziroma njegov poslovodja, da poslovni delež v tožeči stranki nikakor ne more biti vreden skoraj tri milijone EUR, je zato utemeljeno zaključiti nedopustnost nagiba za sklenitev te pogodbe. Tožeča stranka je bila namreč zagotovo že tedaj insolventna, na kar kaže dejstvo, da je le nekaj dni po tem poslu predlagala začetek postopka zaradi insolventnosti. Nagib neodplačne razbremenitve tožene stranke pa je nedopusten nagib.
najemna pogodba – poslovni prostor – stroški uporabe najetih prostorov – obogatitveni zahtevek – zahtevki iz najemnega razmerja – stroški vzdrževanja – stroški obratovanja – razmerje inter partes
V konkretnem primeru je poslovni prostor uporabljala tožena stranka, vendar pa ta okoliščina ne more predstavljati podlage za obogatitveni zahtevek tožeče stranke kot najemodajalca zoper toženo stranko kot uporabnico poslovnega prostora, saj ima tožeča stranka zahtevke iz najemnega razmerja in uporabe najetih poslovnih prostorov pravico terjati od najemnika in ne od tožene stranke, razen če pogodba ne določa drugače, kar pa v danem primeru ni bilo določeno. Stroški vzdrževanja in obratovanja, stroški telefona in interneta ter stroški za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki jih tožeča stranka vtožuje v tem sporu, so stroški uporabe najetih poslovnih prostorov in kot taki bremenijo najemnika.
predhodna odredba – verjetnost obstoja nevarnosti – težko unovčljive terjatve – slaba bonitetna ocena – delno plačilo
Dejstvo, da je tožena stranka prvotno vtoževano terjatev delno plačala, ne dokazuje, da je plačilno zmožna tudi glede preostale terjatve. Poleg tega je tožena stranka v ugovoru zoper sklep o izvršbi celo predlagala taksno oprostitev in navedla, da je v slabem finančnem stanju in da plačila takse ne bi zmogla brez nevarnosti za samo poslovanje, pri čemer pa je taksna obveznost znašala zgolj 40,00 EUR.
ZVEtL člen 30. SZ-1 člen 5, 23, 23/1. SPZ člen 105, 105/1.
etažna lastnina - solastnina na skupnih delih - načelo publicitete - vpisno načelo - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Pojem splošni skupni del stavbe je neločljivo povezan z etažno lastnino, ki je lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov (prvi odstavek 105. člena SPZ). Stavbe, ki niso v etažni lastnini, torej ne morejo imeti skupnih delov z drugimi večstanovanjskimi stavbami in tudi ne z drugimi zemljiškimi parcelami.
osebni stečaj – preizkusno obdobje – višina obveznosti
Dolžnikova starost, zatrjevana nezaposljivost in zatrjevana potreba, da mu pri pokrivanju stroškov pomagajo otroci, ne morejo spremeniti odločitve sodišča prve stopnje, ki je upoštevalo vse v predlogu zatrjevane okoliščine - v tem okviru je zlasti pomembna višina obveznosti - in nanje pravilno uporabilo materialno pravo.
Procesno legitimacijo za pritožbo proti sklepu o prodaji ima stranka glavnega postopka, v postopku osebnega stečaja pa je to (poleg upnika) tudi dolžnik.
predlog za začetek stečajnega postopka – redna likvidacija – procesna ovira za začetek stečajnega postopka – pravni interes – aktivna legitimacija
Ne ZFPPIPP ne ZGD-1 redne likvidacije ne določata kot procesne ovire (negativna procesna predpostavka) za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom, ki je v redni likvidaciji.
grajanje izvedenskega mnenja - postavitev novega izvedenca
S šele v pritožbi (v okviru pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja) izpostavljenimi konkretnimi odgovori izvedenca, s katerimi se kljub dopolnitvi mnenja ne strinja, pa je tožnica prepozna. Njenega pavšalnega nasprotovanja dopolnitvi izvedenskega mnenja po vsem obrazloženem ni bilo mogoče obravnavati drugače kot zgolj nezadovoljstvo in nestrinjanje z ugotovitvami izvedenca, kar po pravilni presoji sodišča prve stopnje ni razumen razlog za angažiranje novega izvedenca iste ali podobne stroke.
zavarovanje nedenarne terjatve – regulacijska začasna odredba – nenadomestljiva škoda – težko nadomestljiva škoda – pravni standard - hujše neugodne posledice – vrednost nepremičnine – vrednost obremenitve – narok v postopku za izdajo začasne odredbe
Glede na to, da tožnica utemeljuje predlog za izdajo začasne odredbe na bojazni, da nepremičnina ne bo zadoščala za poplačilo grozeče škode, začasna odredba s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin zaradi zavarovanja povračila omenjenih zneskov pa je že izdana, bi morala tožeča stranka konkretno navesti, kolikšna je vrednost nepremičnine in vrednost že obstoječe obremenitve ter obračun, iz katerega bi bilo razvidno, da vrednost nepremičnine ne zadošča za poplačilo vseh zneskov.
Narok v postopku za izdajo začasne odredbe ni nujen. Sodišče ga opravi, kadar oceni, da je to smotrno in je v postopku zavarovanja prej izjema kot pravilo.
OZ člen 82, 82/2, 86, 86/1, 92, 440. ZD člen 132. ZPP člen 286.b.
prenos lastninske pravice na nepremičninah - ničnost prodajne pogodbe - prodaja tuje stvari - zahtevek za znižanje kupnine - oblikovalna pravica - univerzalna sukcesija - legitimacija dediča za pravdo
Sodišče prve stopnje je po presoji sodišča druge stopnje pravilno upoštevalo vse med pogodbenima strankama sklenjene, delno nasprotujoče si, a vendarle veljavne dogovore, ter tudi upoštevaje ugotovljeno ravnanje pogodbenih strank pravilno presojalo, katera pogodbena določila izražajo skupen namen pogodbenikov (smiselna uporaba drugega odstavka 82. člena OZ) oz. so najboljši približek prave pogodbene volje pogodbenih strank, zaradi česar jim je utemeljeno nuditi pravno varstvo.
V zvezi s šele v pritožbi (in tako prepozno – prvi odstavek 337. člena ZPP) izrecno uveljavljanim sorazmernim znižanjem kupnine (v smislu sankcije za pravne napake prodane stvari) pa sodišče druge stopnje opozarja na že uveljavljeno stališče, da gre pri zahtevi za znižanje kupnine za oblikovalno pravico, ki je stranka ne more uresničiti sama, ampak zgolj s pomočjo sodišča preko oblikovalne tožbe.(1)
Soglasje volj mora biti izrecno doseženo o bistvenih sestavinah pogodbe in se ne domneva, pač pa mora biti izkazano.
Kreditne pogodbe brez v naprej točno določenih bistvenih elementov med (gospodarskimi) subjekti niso niti običajne, niti racionalne, še toliko manj v konkretnem primeru, ko gre za banko.
Ker je tožeča stranka kot kreditojemalec sama sebe štela za šibkejšo stranko kreditnega razmerja, v interesu katere je bila predpisana pisnost kreditne pogodbe, je bila takšna oblika pogoj njene veljavnosti.
spor majhne vrednosti – dejansko stanje – pravni pouk
Pritožnik na omejenost pritožbenih razlogov v pravnem pouku sicer ni bil opozorjen, kar pa na obseg pritožbenih razlogov ne vpliva. Sodišče namreč stranki ne more podeliti več pravic, kot jih ji daje zakon. Neupoštevanje 496. člena ZPP ne more vplivati na pravico do pritožbe.