OZ člen 82, 82/2, 86, 86/1, 92, 440. ZD člen 132. ZPP člen 286.b.
prenos lastninske pravice na nepremičninah - ničnost prodajne pogodbe - prodaja tuje stvari - zahtevek za znižanje kupnine - oblikovalna pravica - univerzalna sukcesija - legitimacija dediča za pravdo
Sodišče prve stopnje je po presoji sodišča druge stopnje pravilno upoštevalo vse med pogodbenima strankama sklenjene, delno nasprotujoče si, a vendarle veljavne dogovore, ter tudi upoštevaje ugotovljeno ravnanje pogodbenih strank pravilno presojalo, katera pogodbena določila izražajo skupen namen pogodbenikov (smiselna uporaba drugega odstavka 82. člena OZ) oz. so najboljši približek prave pogodbene volje pogodbenih strank, zaradi česar jim je utemeljeno nuditi pravno varstvo.
V zvezi s šele v pritožbi (in tako prepozno – prvi odstavek 337. člena ZPP) izrecno uveljavljanim sorazmernim znižanjem kupnine (v smislu sankcije za pravne napake prodane stvari) pa sodišče druge stopnje opozarja na že uveljavljeno stališče, da gre pri zahtevi za znižanje kupnine za oblikovalno pravico, ki je stranka ne more uresničiti sama, ampak zgolj s pomočjo sodišča preko oblikovalne tožbe.(1)
najemna pogodba – poslovni prostor – stroški uporabe najetih prostorov – obogatitveni zahtevek – zahtevki iz najemnega razmerja – stroški vzdrževanja – stroški obratovanja – razmerje inter partes
V konkretnem primeru je poslovni prostor uporabljala tožena stranka, vendar pa ta okoliščina ne more predstavljati podlage za obogatitveni zahtevek tožeče stranke kot najemodajalca zoper toženo stranko kot uporabnico poslovnega prostora, saj ima tožeča stranka zahtevke iz najemnega razmerja in uporabe najetih poslovnih prostorov pravico terjati od najemnika in ne od tožene stranke, razen če pogodba ne določa drugače, kar pa v danem primeru ni bilo določeno. Stroški vzdrževanja in obratovanja, stroški telefona in interneta ter stroški za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki jih tožeča stranka vtožuje v tem sporu, so stroški uporabe najetih poslovnih prostorov in kot taki bremenijo najemnika.
OZ člen 369, 369/5. ZD. ZIZ člen 167, 178, 178/2, 179, 179/1.
prehod zapustnikovih dolgov na dediče - izvršba zoper dolžnikove dediče - ugotovitev vrednosti nepremičnine
Zakona o dedovanju nima instituta convocatio creditorum, to je sklic upnikov na zahtevo dediča ali sodedičev, zato, da bi se ugotovili vsi zapustnikovi dolgovi in poplačale samo prijavljene terjatve. Zapustnikov dolg preide na dediča ipso facto v trenutku smrti zapustnika in upnik ga lahko uveljavlja ne da bi ga priglasil v zapuščinskem postopku. Če razpolaga z izvršilnim naslovom zoper zapustnika, mora za izvršbo zoper pravnega naslednika zapustnika predložiti le sklep o dedovanju, s katerim dokaže, da je novi dolžnik dedič po zapustniku.
SODNE TAKSE – BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ – SOCIALNO VARSTVO
VSL0065106
ZST- 1 člen 11, 11/2. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8.
oprostitev plačila sodnih taks – pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje – upoštevanje družinskih članov – odlog plačila sodne takse – pogoji za oprostitev in odlog plačila sodne takse
Upoštevajoč, da sta M. in N. s sklepom o dedovanju pridobila v last premoženje in da živita v skupnem gospodinjstvu z mamo, ki dohodke ima, predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni mogoče ugoditi, je pa plačilo odloženo za čas treh mesecev.
plačilo takse preko ponudnika plačilnih storitev – pravočasnost plačila
Za uporabo domneve iz 1. odstavka 6.b člena ZST-1 mora biti nalog za nakazilo sodne takse dan ponudniku plačilnih storitev pred iztekom roka za plačilo sodne takse.
ZDSS-1 člen 70, 70/4. ZIZ člen 267, 270, 270/3, 272, 276.
začasna odredba - zavrženje predloga - več začasnih odredb
V skladu s 267. členom ZIZ je mogoče začasno odredbo izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, vse dokler ni opravljena izvršba.Zato je mogoče tekom postopka v neki zadevi predlagati tudi več začasnih odredb o katerih mora sodišče odločiti, sodišče pa glede na okoliščine primera lahko izda tudi več začasnih odredb, če je to potrebno (276. člen ZIZ).
Pred sodiščem prve stopnje se glede tožnikovih tožbenih zahtevkov vodita dve samostojni pravdi. Dokler se navedeni tožbi vodita samostojno in o procesnih predpostavkah za sami tožbi še ni bilo odločeno, lahko stranka predlaga izdajo začasne odredbe v vsaki od teh pravd in je dolžno sodišče o tako postavljenemu predlogu za izdajo začasne odredbe odločiti po vsebini.
V skladu z 274. členom ZPP sodišče opravi predhodni preizkus tožbe in v zvezi s tem izda predsednik senata sklep, s katerim se tožba zavrže, če ugotovi med drugim, da o tožbenemu zahtevku že teče pravda, da je stvar pravnomočno razsojena, da je bila o spornem predmetu sklenjena sodna poravnava ali da ni podana pravna korist tožeče stranke za vložitev tožbe. O navedenem (torej o tožbi sami) sodišče še ni odločalo in v času vložene pritožbe tožnika zoper izdani sklep sodišča prve stopnje, s katerim je to začasno odredbo zavrglo, obstajata pred sodiščem prve stopnje torej dve ločeni tožbi, v okviru katerih stranke lahko samostojno podajajo predloge za izdajo začasne odredbe.