preživnina za mladoletnega otroka - preživljanje otrok - darilo
Starši se pri oceni svojih možnosti, da prispevajo k preživljanju otrok, ne morejo sklicevati na svoje kreditne obveznosti. Zavezanec mora preživnino plačevati v denarju in na roke zakonitemu zastopniku upravičenca. Če upravičencu daje žepnino ali mu kupuje stvari ali neposredno poravnava stroške, s tem ne izpolnjuje svoje preživninske obveznosti.
ZOR člen 612, 1031, 1031/1, 612, 1031, 1031/1. ZPPSL člen 125, 125/1, 125, 125/1.
stečaj - izpodbijanje pravdnih dejanj
Iz sklenjene asignacijske pogodbe izhaja, da je tožeča stranka kot prevzemnik posla priznala terjatev tožene stranke kot njenega sodelavca v znesku 1.070.673,70 SIT, ki je sama zaradi blokiranega žiro računa toženi stranki ni mogla plačati. Glede na navedeno so bili izpolnjeni vsi pogoji za vzpostavitev neposrednega razmerja med V. d.d. kot naročnikom in toženo stranko kot sodelavcem tožeče stranke po 612. členu ZOR. Tožena stranka je torej imela na tej podlagi neposredni zahtevek zoper naročnika, ki ji je to terjatev dne 17.3.1999 tudi plačal. Čim pa ob določenih pogojih (po tožeči stranki priznana terjatev tožene stranke) citirano zakonito določilo toženi stranki priznava neposredni zahtevek zoper naročnika, ni mogoče govoriti o nikakršnem oškodovanju oziroma zmanjšanju premoženja tožeče stranke kot podjemnika, če je naročnik terjatev plačal neposredno toženi stranki, ker ne gre za terjatev podjemnika do naročnika, pač pa sodelavca podjemnika do naročnika na podlagi zakonite cesije. Objektivni pogoj izpodbijanja pravnih dejanj po 1. odstavku 125. člena ZPPSL torej ni izpolnjen.
Dolžnik ne navaja nobenih pritožbenih razlogov, ki bi se tikali določitve izvršitelja oz. izbire le-tega, zato je njegova pritožba zoper 1. točko izreka neutemeljena. V drugi točki izreka je sodišče prve stopnje naložilo založitev predujma upniku in ne dolžniku. Ker s tem ni odločalo o pravicah ali obveznostih dolžnika, slednjemu pravni red ne priznava pravnega interesa za pritožbo zoper ta del sklepa.
Če sta prejemnik nakazila in nakazanec svoje razmerje iz asignacijskega dogovora preoblikovala, vendar prejemnik nakazila iz naslova tega razmerja ni prejel poplačila, nakazovalec ostaja v zavezi do prejemnika nakazila, ker nakazilo ni izpolnitev.
Po določbi 1. odst. 6. člena zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih nastane pravica imetnika iz nematerializiranega vrednostnega papirja z vpisom vrednostnega papirja v centralni register.
pritožbeni razlog - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Stranke morajo navajati dejstva in predlagati dokaze za svoje trditve. Sodišče ni dolžno pozivati stranke, kakšne dokaze naj predloži. Stvar vsake stranke je, da sama predloži ustrezne dokaze za svoje trditve.
vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev v prejšnje stanje
Ostane izjava enega od toženca o prevzemu krivde za dolg, ki so prepričale drugega toženca, da v roku ni odgovoril na tožbo, niso upravičeni vzrok za vrnitev v prejšnje stanje.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - ugovor po izteku roka - ugovor zoper izvršilni sklep
V zvezi z novim izvršilnim sredstvom dolžnik konkretno ne ugovarja. Ker torej dolžnik ni navedel in dokazal dejstev, ki preprečujejo izvršbo z novim izvršilnim sredstvom v smislu 55. čl. ZIZ, niti izkazal okoliščin, ki bi upravičevale vložitev ugovora po izteku roka, je njegov ugovor neutemeljen v smislu določb 2. odst. 53. čl. ZIZ.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL45098
ZPP člen 418, 418/2, 418, 418/2.
razveza - smrt stranke - oporočno dedovanje - aktivna legitimacija
Oporočni dedič tožnika je enako kot njegovi zakoniti dediči upravičen nadaljevati razvezno pravdo z zahtevkom, da se ugotovi, da je bila tožba za razvezo utemeljena. Ni potrebno, da bi svojo aktivno legitimacijo dokazoval izključno s sklepom o dedovanju, saj lahko o vprašanju kot o predhodnem odloči sodišče v sami pravdi.
spor majhne vrednosti - pritožba - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožbene trditve, da je sodišče svoje ugotovitve oprlo na izpovedi prič, ki pri dogovorih pravdnih strank neposredno niso sodelovale, da ni upoštevalo celotne izpovedi zastopnika tožene stranke in tudi ne drugih okoliščin, so dejanske narave in zato v sporu majhne vrednosti neupoštevne.
Tožba na motenje posesti pa se lahko uperi ne le proti tistemu, ki je posest odvzel oziroma motil, ampak tudi proti tistemu, v čigar korist je bilo motilno dejanje storjeno in ki ima stvar v posesti namesto deposediranega.
Tožena stranka je imela možnost na glavni obravnavi izraziti svoj dvom v pravilnost izvedeniškega mnenja pa tega ni storila. Le tako bi lahko dosegla pravočasno, da se izvede še dokaz z drugim izvedencem. Zato pritožbena trditev, da zaradi pomanjkanja časa tožena stranka ni uspela pravočasno preveriti izvedeniškega mnenja ni upoštevna.
Neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, razveljavi na predlog ali po uradni dolžnosti izvršilno sodišče.
Tožena stranka je v postopku na prvi stopnji ugovarjala zaračunani ceni za dobavljeno razrezano steklo po vtoževanem računu. Iz razlogov sodbe izhaja, da je sodišče sprejelo zaračunano ceno za dobavo stekla in opravljeno storitev razreza le-tega, ker tožena stranka ni verjetno izkazala pravočasnosti reklamacije računa in s tem reklamacije v računu določene cene. Tako sklepanje o pravilnosti cene je pravno zmotno, saj izhaja iz materialnopravnih pravil o reklamaciji kvalitete opravljenega dela (614. do 621. člen ZOR), ki jih ni mogoče uporabiti za ugotovitev dogovorjene cene za delo.
prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - pravica do odpravnine
Če je delavec z odločbo o prenehanju delovnega razmerja ugotovljen kot trajni presežek in mu delovno razmerje preneha po izteku šestih mesecev od dokončnosti odločbe, je upravičen do odpravinne po preteku šestih mesecev.Ker je delavec umrl pred potekom šestih mesecev mu odpravnina ne pripada. Zahtevek dedičev zato ni utemeljen.
ZGD člen 580, 580/1. ZFPPod člen 37, 37/1, 37/2, 37, 37/1, 37/2.
izbris pravne osebe iz registra
Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe vsebujeta posebne določbe in roke, ki se nanašajo na uskladitev lastninsko preoblikovanih podjetij z ZGD. Zato določba 1. odst. 580. člena ZGD, v zvezi s 1. odst. 37. člena ZFPPod ne pride v poštev za podjetja v družbeni lastnini, ki se še niso lastninsko preoblikovala.
Dolžnik je upniku dolžan povrniti stroške, potrebne za izvršbo. Če je izvršba pravnomočno dovoljena, sodšče presodi le, ali so bili stroški potrebni in ali gredo upniku v zahtevani višini, ne pa več, ali je utemeljeno predlagal izvršbo.