Dolžnik ne navaja nobenih pritožbenih razlogov, ki bi se tikali določitve izvršitelja oz. izbire le-tega, zato je njegova pritožba zoper 1. točko izreka neutemeljena. V drugi točki izreka je sodišče prve stopnje naložilo založitev predujma upniku in ne dolžniku. Ker s tem ni odločalo o pravicah ali obveznostih dolžnika, slednjemu pravni red ne priznava pravnega interesa za pritožbo zoper ta del sklepa.
Tožba na motenje posesti pa se lahko uperi ne le proti tistemu, ki je posest odvzel oziroma motil, ampak tudi proti tistemu, v čigar korist je bilo motilno dejanje storjeno in ki ima stvar v posesti namesto deposediranega.
Tožena stranka je v postopku na prvi stopnji ugovarjala zaračunani ceni za dobavljeno razrezano steklo po vtoževanem računu. Iz razlogov sodbe izhaja, da je sodišče sprejelo zaračunano ceno za dobavo stekla in opravljeno storitev razreza le-tega, ker tožena stranka ni verjetno izkazala pravočasnosti reklamacije računa in s tem reklamacije v računu določene cene. Tako sklepanje o pravilnosti cene je pravno zmotno, saj izhaja iz materialnopravnih pravil o reklamaciji kvalitete opravljenega dela (614. do 621. člen ZOR), ki jih ni mogoče uporabiti za ugotovitev dogovorjene cene za delo.
Tožena stranka je bila na podlagi 1. odst. 620. čl. ZOR dolžna tožeči stranki dovoliti, da napako, v kolikor je res obstajala, odpravi. Tega pa, kot je bilo že ugotovljeno, tožena stranka tožeči ni omogočila.
Po določbi 1. odst. 6. člena zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih nastane pravica imetnika iz nematerializiranega vrednostnega papirja z vpisom vrednostnega papirja v centralni register.
pritožbeni razlog - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Stranke morajo navajati dejstva in predlagati dokaze za svoje trditve. Sodišče ni dolžno pozivati stranke, kakšne dokaze naj predloži. Stvar vsake stranke je, da sama predloži ustrezne dokaze za svoje trditve.
Stranka, ki je za drugo stranko založila predujem, je upravičena do vpoglednih obresti za čas od vplačila predujma do izdaje sklepa o poračunu in vrnitvi predujma; po izdaji sklepa pa pripadajo zakonske zamudne obresti.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
dejstva - odločilna dejstva - izpodbijane sodbe
Čeprav je tožna stranka že v postopku na prvi stopnji oporekala aktivni legitimaciji tožeče stranke v tem sporu, ker naj bi bila v materialnopravnem razmerju glede naročila dela, katerega plačilo sedaj vtožuje tožeča stranka, z družbo C. d.o.o. in ne s tožečo stranko C., J. P. s.p., za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka po presoji sodišča prve stopnje ni bistveno, s kom je tožena stranka sklenila pogodbo o delu. Glede na tako stališče sodišča prve stopnje izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnem dejstvu, s kom je tožena stranka sklenila pogodbo o delu. Le pogodbena stranka je lahko subjekt materialnopravnega razmerja v predmetnem sporu.
Tožba, s katero oporočna dedinja po kasneje najdeni oporoki, od zakonite dedinje zahteva izročitev zapuščine, mora poleg dajatvenega vsebovati tudi zahtevek na ugotovitev, da je tožnica zapustnikova oporočna dedinja.
Če sta prejemnik nakazila in nakazanec svoje razmerje iz asignacijskega dogovora preoblikovala, vendar prejemnik nakazila iz naslova tega razmerja ni prejel poplačila, nakazovalec ostaja v zavezi do prejemnika nakazila, ker nakazilo ni izpolnitev.
Delavec pravočasno ugovarja, če pošlje svoj ugovor v 15 dnevnem roku priporočeno po pošti na naslov delodajalca. Odklonitev sprejema takšne pošiljke s strani delodajaca ne vpliva za pravočasnost ugovora.
ZOR člen 277, 277/1, 277, 277/1. ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - račun - izdaja računa - zapadlost terjatve
Prejetje računa ni pogoj za obstoj in/ali iztožljivost terjatve. Dolžnik v ugovoru ne zatrjuje, da bi bilo z upnikom dogovorjeno, da je izstavitev računa pogoj za dospelost terjatve. Zato je dolžnik dolžan svojo terjatev, ki po temelju in višini očitno ni sporna, poravnati ob njeni dospelosti.
Če ugotovi sodišče 2. stopnje, ko odloča o pritožbi okrožnega državnega tožilca zoper oprostilno sodbo, da je sodišče dejstvo iz izvedenskega mnenja zmotno presodilo in je na to dejstvo oprlo oprostilno sodbo, sme sodišče 2. stopnje na seji senata ob drugačni presoji tega dejstva spremeniti izpodbijano oprostilno sodbo v obsodilno.
zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - skladnost izpoved
Dejansko stanje ni zmotno ugotovljeno, če je sodišče prve stopnje oprlo izpovedbo na skladno izpovedbo oškodovanke in njenega moža, ki sta obtožbo v celoti potrdila.
Sodišče prve stopnje je vse izvedene dokaze ocenilo in nato svojo odločitev, s katero je spoznalo obtoženko za krivo očitanega kaznivega dejanja, temeljito obrazložilo. Zato je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, ne pa nepopolno, kot je očitala obtoženka v pritožbi.
prepozna pritožba - nepopolna pritožba - potek prekluzivnega roka
Če je nepopolna pritožba, v kateri je napovedana dopolnitev, ki je vložena po preteku roka za pritožbo, vložena prepozno, se obe pritožbi zavržeta kot prepozni.