ZTLR člen 20, 20/2, 20, 20/2. ZPPSL člen 147, 147/4, 147/5, 171, 171/3, 147, 147/4, 147/5, 171, 171/3.
pravna oseba - naknadno najdeno premoženje
S prodajo stečajnega dolžnikak kot pravne osebe le-ta ne preneha obstajati. Ostane ista pravna oseba, kot je bila pred začetkom stečaja. Očiščena je le obveznosti, nastalih do dneva izročitve pravne osebe kupcu. Pride do spremembe lastnika oziroma organizacijske oblike te pravne osebe.
ZPPSL ne vsebuje določbe, po kateri bi stečajni senat lahko v situaciji, če ugotovi, da določena nepremičnina bivšega stečajnega dolžnika ni bila upoštevana pri ocenitvi pravne osebe odločil, da je dejanski lastnik take nepremičnine nekdo drug (stečajna masa) in ne tisti, ki je kot imetnik take pravice vpisan v zemljiški knjigi.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11.
stroški
Iz vsebine 1. alinee tarifne številke 11 Pravilnika ni mogoče zaključiti, da sta v njej navedeni opravili dve ločeni opravili, ki se lahko po presoji sodišča priznata tudi kot dve ločeni postavki tako, da se prizna le ena brez druge. Prav tako pa ta določba ne določa, da lahko sodišče samo odloči, v kakšni višini do 25 točk je izvršitelj upravičen do povračila stroškov, saj iz nje jasno izhaja le višina 25 točk.
delitev - solastnina - prepoved odtujitve in obremenitve - ovira za vpis
V zemljiško knjigo vpisani pravici prepovedi odtujitve in obremenitve gredo določeni absolutni učinki. Vendar pa se lahko nanaša le na pogodbeno razpolaganje solastnika, pri katerem je prepoved vpisana, kar prodaja zaradi delitve nedvomno ni. Takšna prodaja se opravi bodisi po določilih 10. poglavja ZNP bodisi po določilih 19. poglavja ZIZ (123. čl. ZNP), kupec podane nepremičnine pa postane njen lastnik na podlagi sodne odločbe (domika) in ne na podlagi pogodbe. Že zgolj to dejstvo kaže, da pogodbena prepoved obremenitve takšnega "razpolaganja" ne more preprečevati. Sicer pa je treba v koliziji pravice vpisane prepovedi odtujitve in obremenitve na solastniškem deležu enega solastnika in pravice delitve solastne stvari drugih solastnikov dati prednost slednji pravici. Pravica zahtevati delitev stvari je zakonska pravica solastnika, ki je omejena le z zakonom, prepovedjo zlorabe (zahtevati delitev ob nepravem času - 1. odst. 16. čl. ZTLR) in pogodbeno, pa še to le časovno omejeno (3. odst. 16. čl. ZTLR). Omejitve te pravice je torej treba razlagati ozko, nikakor ne tako, da bi jo lahko omejeval ali izključeval eden od solastnikov s pogodbo s tretjim, pri kateri drugi solastniki niso pogodbena stranka in na katero sploh niso imeli vpliva, saj solastnik lahko razpolaga s svojim delom brez soglasja drugih solastnikov (2. odst. 14. čl. ZTLR). To pa pomeni, da s svojim razpolaganjem ne more (brez njihovega soglasja) zavezovati in omejevati solastninske pravice drugih solastnikov. Priznavanje absolutnega značaja takšni pravici v razmerju do drugih solastnikov bi torej pomenila prevelik poseg v njihovo (so)lastninsko pravico in iz nje izvirajočo pravico delitve stvari.
ZPP (1977) člen 144, 354, 354/2, 354/2-7, 354/2-13, 368, 144, 354, 354/2, 354/2-7, 354/2-13, 368. ZDR člen 129.
zasebni delodajalec - delavec
Podani so pogoji za odpust delavca z dela, ki so določeni v 129. čl. ZDR, če je bil delavec zaloten pri storitvi kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti (tatvina oz. prilaščanje denarja iz blagajne), delodajalec pa je zoper njega podal kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja. Sodišče v individualnem delovnem sporu ni dolžno čakati na zaključek preiskave, ki jo je zahtval okrožni državni tožilec in na nadaljnje odločitve državnega tožilca v kazenskem postopku. Morebitna kasnejša ugotovitev državnega tožilca, da kaznivega dejanja ni bilo, ima v vsakem primeru, ne glede na odločitev sodišča v tej zadevi, posledice, predvidene v 1. odst. 129. čl. ZDR - ničnost izrečenega odpusta in vzpostavitev delovnega razmerja.
ZDR člen 100, 100/1, 100/1-7, 132, 132-4, 100, 100/1, 100/1-7, 132, 132-4. ZTPDR člen 11, 11. ZObr člen 92, 92.
dejansko delovno razmerje - sklenitev pogodbe
Delavcu, ki ni sklenil pisne pogodbe o zaposlitvi, delo pa je v zvezi z vsemi elementi delovnega razmerja dejansko opravljal, je nastalo t.i. dejansko delovno razmerje. Sklenitev pisne pogodbe o zaposlitvi ni konstitutivni element za nastanek delovnega razmerja.