Ker je po vložitvi pritožbe dolžnika prišlo do pravnomočne ustavitve izvršilnega postopka, dolžnik za pritožbo nima več pravnega interesa, saj je v postopku v celoti uspel in s predmetno pritožbo zase ne bi mogel doseči večje pravne koristi od tiste, ki jo je dosegel s sklepom o ustavitvi postopka.
Načine pridobitve (so)lastninske pravice določa ZTLR, med katerimi pa ni adaptacije oziroma izboljšave stvari. Soglasje lastnika za adaptacijo njegovega stanovanja in vedenje lastnika za izvajanje adaptacije ne more vplivati na lastninskopravno razmerje - da bi se spremenilo to, bi bila potrebna pogodba med lastnikom in izvajalcem adaptacije o pridobitvi določenega solastniškega deleža izvajalca adaptacije na stanovanju.
ZOR člen 414, 414. ZPP člen 2, 2/1, 191, 195, 314, 2, 2/1, 191, 195, 314.
sosporništvo - dolžnik - meje zahtevka - delna sodba
Ker solidarni dolžniki niso enotna pravdna stranka, je vsak od njih kot sospornik v pravdi samostojna stranka (195. čl. ZPP) in je spor mogoče rešiti za vsakega sospornika različno in izdati različne odločbe. To pa pomeni, da je v primeru, če je tožbeni zahtevek zrel za končno odločitev glede nekaterih od dolžnikov mogoče v tem delu izdati delno sodbo (314. čl. ZPP). Primerjava tožbenega predloga in izdane sodbe pokaže, da je beseda "solidarno" plačilo iz tožbenega predloga zamenjana v "nerazdelno" plačilo. Glede na avstrijsko pravo, ki je bilo pri nas v uporabi, izraz nerazdelno pomeni solidarno (prim. pragrafe 891 do 896 ODZ, ki urejajo korealne - solidarne obveznosti). Sodišče prve stopnje je torej odločilo v skladu s tožbenim zahtevkom, saj je tožencema naložilo prav solidarno plačilo upnikove terjatve.
Odpis zemljišč (parcel), ki so bila pred uveljavitvijo zakona uporabljena za ceste, in njihov vpis v vložek, v katerem je vpisan ta objekt kot javno dobro, se dovoli ne glede na njihovo vrednost na podlagi katastrskih listin; tako torej brez predložitve listin, ki jih zakon sicer predpisuje za vknjižbo lastninske pravice. Takšen odpis pa ni ovira za uveljavljanje odškodnine.
Dokaz z vpogledom v spis v drugi zadevi je le dokaz o vodenju postopka in v njem opravljenih procesnih dejanjih, ne nadomesti pa neposredne izvedbe dokazov o spornem dogodku. Zato sodišče s tem, ko ugotovi dejansko stanje na podlagi dokazov, ki jih v postopku ni izvedlo, strankam ne da možnosti obravnavanja pred sodiščem.
Primarno načelo odškodninskega prava je, da mora odgovorna oseba vzpostaviti stanje, ki je bilo preden je škoda nastala. Vendar pa je treba od tega načela odstopiti, če obstojijo pravne ovire za tak način reparacije škode. V konkretnem primeru tožnika od tožencev ne moreta zahtevati, da slednja izvedeta kakršnakoli sanacijska dela na nepremičnini, ki je v solasti tožnikov in tretje osebe.
odgovornost za pravne napake - prodaja tuje stvari
Prodaja tuje stvari ni neveljavna. Kupec, ki stvar obdrži, lahko uveljavlja jamčevanje za pravne napake. Če prodajalec ne ravna po kupčevi zahtevi iz 509. člena ZOR in kdo kupcu stvar vzame, je pogodba razdrta po samem zakonu.
Vsebino predpostavke "upravičeni vzrok", ugotavlja sodišče v vsakem konkretnem primeru po pravilih o razlagi pravnih standardov. Sodna praksa in pravna teorija sta pri tem izoblikovali naslednje merilo: upravičen vzrok je lahko vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko predstavlja oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje; vzrok bo upravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če se lahko pripiše slučaju, ki se je pripetil stranki.
Izgubljeno preživljanje v obliki rente se prisodi po primerjavi sredstev, ki jih je pokojni namenjal obema tožnicama za njuno preživljanje in mesečnih dohodkov, ki jih tožnici prejemata v obliki pokojnine in varstvenega dodatka.
KZ člen 325, 325/1, 325, 325/1. ZKP člen 373, 373.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - vključevanje v promet z neprednostne ceste – nepregledno križišče - nezavestna malomarnost - objektivna odgovornost
Dejansko stanje ni zmotno ugotovljeno, če je sodišče prve stopnje s pomočjo izvedenca cestno prometne stroke zaključilo, da obdolženčevo vključevanje v promet na prednostno cesto v nepreglednem križišču ni bilo zadosti previdno. O objektivni odgovornosti tako ni mogoče razpravljati.
Sodišče dokazni postopek izvaja le zaradi ugotovitve spornih dejstev, ker pa navedb tožeče stranke o dejanski kvadraturi poslovnih prostorov tožena stranka ni izpodbijala, sodišče ni imelo razloga za izvedbo dokazov v tej smeri bi se tožena stranka sklicevanju tožeče stranke na zmoto lahko izognila le v primeru, če bi takoj potem, ko je bila o manjši kvadraturi poslovnega prostora z dopisom tožeče stranke z dne 1.4.1996 seznanjena, pripravljena izpolniti pogodbo tako, da bi toženi stranki zagotovila poslovni prostor s kvadraturo po sklenjeni pogodbi.
gospodarska družba - gospodarska družba - revizija - predujem
Letno poročilo za razliko od poročila o razmerjih odvisne družbe z obvladujočo družbo ne vsebuje dovolj preciznih podatkov o razmerjih odvisnosti. Opustitev sestave poročila o razmerjih z obvladujočo družbo predstavlja obstoj vzroka za domnevo, da je pri vodenju poslov v delniški družbi prišlo do hujše kršitve zakona (ZGD). Za imenovanje posebnega revizorja je treba dokazati obstoj vzroka za domnevo, da je pri postopanju prišlo do nepoštenosti ali hujših kršitev zakona ali statuta delniške družbe, ne pa resničnosti domneve oziroma domneve same. Višina predujma se ne določi po prostem preudarku, ampak se kot objektivni merili upoštevata predvideni stroški in nagrada posebnega revizorja.
neobrazložen ugovor - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
(Poslovna) terjatev ne nastane s prejemom računa, temveč s sklenitvijo pravnega posla (pogodbe), zato je dolžnikova navedba o neprejemu računov neupoštevna.
ZPPSL člen 2, 2/2, 100, 100/1, 2, 2/2, 100, 100/1.
pravni interes
Drugi odstavek 2. člena ZPPSL sicer določa, da se stečajni postopek ne opravi, če ima dolžnik enega samega upnika. Vendar velja ta domneva, da ni pravnega interesa za vodenje postopka, le v primeru, če je predlagal stečajni postopek upnik, ne pa tudi v primeru, če ga je predlagal dolžnik. Stečajni dolžnik ima namreč lahko utemeljen interes za začetek stečajnega postopka (tudi če ima le enega upnika), zato ta domneva o neobstoju interesa zanj ne drži.
Upnik je v predlogu za izvršbo kot prvonavedeno sredstvo izvršbe predlagal prenos sredstev, ki jih ima dolžnik na računu pri Banki Celje, d.d., Enoti Laško. V primeru izvršbe na sredstva na računu pri banki, se za podjetnike ali druge osebe, ki opravljajo registrirano dejavnost, krajevna pristojnost določa po sedežu banke.
predlog za izvršbo - pritožba dolžnika - plačilo terjatve
Dolžnik je v pritožbi navedel, da je upniku poravnal terjatev in obresti v celoti, vendar pa te trditve v postopku pred sodiščem prve stopnje ni navedel. Razen pavšalne trditve, da je terjatev plačana, dolžnik tudi ni predložil nobenega dokaza, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati, da je bila terjatev plačana po nastanku izvršilnega naslova
Prvi odstavek 312. člena ZOR ureja le vrstni red vračunanja, ne pa tudi zapadlosti zamudnih obresti. Te tečejo do posameznega plačila, ne pa do obvestila o vrstnem redu vračunavanja.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-1, 498, 371, 371/1, 371/1-1, 498.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe - zaseg predmetov - mamila
Če sodišče 1. st. zaradi dvoma, ali je zasežena stvar mamilo, izda oprostilno sodbo, v kateri pa isto stvar odvzame, ker da je verjetno mamilo, je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo. Zato se takšna sodba na pritožbo okrožnega državnega tožilca razveljavi.
ZGD člen 19. ZIZ člen 40, 40/1, 44, 44/1, 40, 40/1, 44, 44/1. ZPP člen 105, 105/2, 105, 105/2.
označba dolžnika
Ker sklep o izvršbi (1. odst. 44. čl. ZIZ) vsebuje iste podatke kot predlog za izvršbo, je bil tako sklep o izvršbi z dne 18.10.2000 izdan zoper dolžnika, ki tako označen, v sodnem registru ni bil več vpisan.