Dokazila bi moral predložiti obsojenec sam in ne od sodišča zahtevati, da jih bo pribavilo po uradni dolžnosti. Takšno pričakovanje bi lahko bilo upravičeno le v tistih primerih, ko obsojenec ne bi mogel pridobiti določenih dokazil, temveč bi jih lahko pridobilo le sodišče.
motenje posesti - vzpostavitev v prejšnje stanje - pomanjkanje ekonomskega in pravnega interesa
Prvostopenjsko sodišče je razlog za pomanjkanje ekonomskega in s tem pravnega interesa za vzpostavitev v prejšnje stanje videlo v tem, da je imela tožnica pod to lopo shranjeno samo lestev, ki jo je uporabljala v času obiranja sadja. S takimi razlogovanjem pa se, tako kot pritožba, tudi pritožbeno sodišče ne strinja. Prizadetost ekonomskega interesa posestnika ne more biti pogoj za utemeljenost zahteve za sodno varstvo posesti. Potrebno ga je presojati le z vidika preprečitve in sankcioniranja samovoljnih posegov v obstoječe posestno stanje oz. z vidika preprečitve zlorabe pravic.
bančna garancija - bančna garancija na prvi poziv - bianko lastna menica - menično pooblastilo - dospelost menice - zapadlost menice - aval - avalist - menični porok
Bančna garancija, opremljena s klavzulo "na prvi poziv", banki onemogoča, da bi zoper upravičenca uveljavljala ugovore, ki jih naročitelj kot dolžnik lahko uveljavlja proti njemu iz zavarovane obveznosti, zato tudi toženčevega ugovora, da je banka bančno garancijo unovčila, čeprav za unovčenje niso bili izpolnjeni pogoji, ni mogoče upoštevati. Toženec ne more podati ugovora, da je bianko menica izpolnjena v nasprotju s pooblastilom za njeno izpolnitev glede podpisa meničnega zavezanca, saj je podpis meničnega zavezanca tista sestavina bianko menice, ki mora biti izpolnjena že ob njeni izročitvi, sicer sploh ne gre za (bianko) menico. Lahko pa bi toženec trdil, da podpis na menici ni njegov, in s tem izpodbil veljavnost menice, česar pa v obravnavani zadevi toženec ni storil.
Menica vpoglednica mora biti načeloma predložena v plačilo v enem letu od dne, ko je bila izdana, vendar lahko trasant ta rok skrajša, podaljša ali odredi, da ne sme biti predložena v plačilo pred določenim časom - v takem primeru začne rok za predložitev teči šele od tega časa. Pravdni stranki sta se v obravnavanem primeru dogovorili, da banka menice ne sme izpolniti pred unovčenjem garancije, torej je enoletni rok pričel teči šele od dne, ko je banka garancijo unovčila, zato je pravno zmotno toženčevo stališče, da bi morala biti predmetna menica predložena v plačilo najkasneje leto dni od dne, ki je na menici naveden kot datum njene izdaje.
dedovanje v tretjem dednem redu - dedovanje denacionaliziranega premoženja - nov zapuščinski postopek po pravnomočnosti sklepa o dedovanju - pogodba o odtujitvi pričakovane dediščine
Zaradi določbe 74. člena ZDen mora zapuščinsko sodišče opraviti nov zapuščinski postopek, če je upravičenec do denacionalizacije mrtev in je bil opravljen zapuščinski postopek ter s pravnomočnim sklepom o dedovanju končan, vendar pa v tem postopku sodišče ni odločilo tudi o dedovanju premoženja, ker gre upravičencu šele po odločbi o denacionalizaciji. Izhodišče novega postopka, ki se vodi za denacionalizirano premoženje glede tega, kdaj je prišlo do prehoda zapuščine na dediča, je določba 2. odst. 78. člena ZDen.
ZOR člen 154, 200, 154, 200. ZPP člen 343, 343/3, 343, 343/3.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - zagotavljanje varnega delovnega okolja - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - pravni interes za pritožbo
Zmotne so pritožbene navedbe, da se lahko odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti kot oblika nematerialne škode prizna samo, če gre za posledico telesne poškodbe. Do zmanjšanja človekovih sposobnosti lahko pride v posledici tako telesnega kot psihičnega prikrajšanja.
ZGD člen 101, 394, 394/1, 101, 394, 394/1. ZIZ člen 25, 25. ZFPPod člen 27, 29, 29/1, 35, 37, 37/2, 27, 29, 29/1, 35, 37, 37/2.
izvršba proti družbenikom izbrisane družbe - analogija s 101. čl. zgd - pasivnost družbenika
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da noben predpis ne pogojuje, da bi moral upnik primarno zahtevati izvršbo proti družbi, da bi sploh lahko terjal v nadaljevanju družbenike. Analogija z določbo 101. člena ZGD v primeru, ko preide obveznost zaradi izbrisa družbe iz sodnega registra na družbenika, pa ne pride v poštev.
ničnost - pogodba o zaposlitvi - izpodbojnost pogodbe - sodno varstvo - rok
Pravočasnost vložitve tožbe za ugotovitev ničnosti oziroma neveljavnosti pogodbe o zaposlitvi se presoja glede na člen 13/3 oziroma 14/2,3 ZDR; za presojo dopustnosti tovrstnih tožb se ne uporablja člen 204/1,2 ZDR.
ZSDU člen 102, 102/1, 102/3, 105, 106, 102, 102/1, 102/3, 105, 106. ZDSS člen 6, 6/1, 6/1-d, 6, 6/1, 6/1-d.
arbitraža
Četudi predlog, o katerem naj bi odločala arbitraža po ZSDU, ne spada v okvir njene pristojnosti, to ni razlog za zavrženje predloga za imenovanje arbitra v kolektivnem delovnem sporu.
izredna odpoved - pogodba o zaposlitvi - poskusno delo - zagovor - rok
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela je nezakonita, če delodajalec pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ne poda pisne ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu in delavcu ne omogoči zagovora.
odškodninska odgovornost ZZZS - prenehanje delovnega razmerja - vzročna zveza
Če delavec zoper nezakoniti sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi neopravičenih izostankov z dela ni ugovarjal, niti sprožil individualnega delovnega spora zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ZZZS ni odškodninsko odgovoren delavcu za škodo, ki jo je utrpel zaradi izgube plače v posledici prenehanja delovnega razmerja, tudi če je bilo kasneje, z dokončno odločbo ZZZS ugotovljeno, da je bila v spornem obdobju podana začasna nezmožnost za delo zaradi bolezni (in torej odsotnost upravičena). Takšno zavarovančevo ravnanje oziroma opustitev namreč pomeni prekinitev vzročne zveze, zato je odškodninska odgovornost ZZZS izključena.
ZIZ člen 38c, 38c. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 61, 61/2, 61, 61/2.
obračun plačila za delo in stroške izvršitelja
Če v predčasnem obračunu izjemne okoliščine iz 2. odstavka 61. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja niso navedene, sodišče izvršitelja ni dolžno pozvati k dopolnitvi obračuna, ampak ga šteti za neutemeljenega.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - akt o sistemizaciji
Ni mogoče šteti, da je prenehala potreba po delu, ki ga je opravljala tožnica, če ji je tožena stranka podala odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi sprejema nove sistemizacije in ji hkrati ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za delo, ki je po svoji vsebini povsem identično tistemu, ki ga je opravljala na podlagi odpovedane pogodbe o zaposlitvi, razlika pa je zgolj v nazivu delovnega mesta in v višini plače. Zgolj morebitni interes tožene stranke, da zniža domnevno previsoko plačo, ne more biti utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi pomeni, da odpovedana pogodba o zaposlitvi še naprej velja, ne glede na to, da je tožnica podpisala novo pogodbo o zaposlitvi. Z oživitvijo odpovedane pogodbe o zaposlitvi nova pogodba o zaposlitvi ugasne.
Četudi se je delavec ravnal po napačnem pravnem pouku, da lahko zoper pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve zahteva pisno odpravo kršitev pri delodajalcu ter sodno varstvo, to ne pomeni, da so bili stroški sodnega postopka v smislu 155. člena ZPP potrebni. Zato mu jih tožena stranka ob zavrženju tožbe za razveljavitev pisnega opozorila ni dolžna povrniti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji za določitev presežnih delavcev
Če ne gre za odpoved večjemu številu delavcev, delodajalec ni dolžan upoštevati posebnih kriterijev za izbiro delavca, ki mu bo redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, izmed več delavcev, ki delajo na enakem delovnem mestu. Odločitev o tem, kateremu delavcu bo redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, je v izključni pristojnosti delodajalca.