41.

VSL sklep II Cp 1880/2004

13.7.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO

VSL50026

ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1, 51, 51/1, 51/2, 59, 59/1. ZPP člen 310, 310/1, 310, 310/1. SPZ člen 66, 66/1, 66, 66/1.

tožbeni zahtevek - izrek sklepa - posebno premoženje - skupno premoženje

Tudi pri delni zavrnitvi tožbenega zahtevka mora biti zavrnjeni del

izreka naveden.

 

43.

VSL sodba IV Cp 3405/2005

13.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO

VSL51342

ZZZDR člen 105, 106.

dodelitev otroka - koristi otroka

Temeljno vodilo sodišču in drugim organom, ki odločajo o mladoletnih

otrocih, njihovih pravicah in razmerjih, je zagotavljanje otrokove

koristi. Pojma otrokova korist pozitivna zakonodaja ne opredeljuje,

iz določb Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pa je

mogoče na abstraktni ravni opredeliti, da je v korist otroka takšno

ravnanje, s katerim se zagotavlja otroku pogoje za zdravo rast,

skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in

delo. Vsebino pravnega standarda "korist otroka" je sicer treba

konkretizirati v vsakem primeru posebej z upoštevanjem vseh okoliščin

posameznega primera: z upoštevanjem značilnosti otrokove osebnosti,

osebnosti njegovih staršev, okoliščin in pogojev v katerih živi in se

razvija oziroma bi lahko živel in se razvijal pri enem in drugem od

staršev, navezanosti otroka na druge njemu bližnje osebe (bratje,

sestre, stari starši) kot tudi njegovega odnosa do širšega okolja

(sošolci, prijatelji) - na podlagi vseh teh okoliščin posameznega

primera je treba torej ugotoviti, katero okolje otroku nudi ugodnejše

pogoje za njegov nadaljnji uspešen osebnostni razvoj. Praviloma je v

otrokovo korist, da ima redne osebne stike z obema staršema (106.

člen ZZZDR), po potrebi pa tudi z drugimi osebami, na katere je

navezan. Dejstvo, da eden od staršev onemogoča stike otroka z drugim

od staršev, je okoliščina, ki glede na to, da je v otrokovo korist,

da ima redne osebne stike tudi s tistim od staršev, pri katerem ne

živi, lahko vpliva na odločitev o dodelitvi otroka. Tisti od staršev,

pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, mora namreč opustiti vse,

kar otežuje ali onemogoča otrokove stike (2. odstavek 106. člena

ZZZDR). Če ravna roditelj v nasprotju s tem in preprečuje stike

otroka z drugim roditeljem, ravna v nasprotju z otrokovimi koristmi,

kar lahko privede tudi do zaključka, da ni primerno, da otrok ostane

v vzgoji in varstvu pri njem. V tem je treba pritožbi pritrditi.

Vendar pa je bil v obravnavanem primeru po presoji sodišča (v skladu

z mnenjem dr. T. P.) bistven dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri

dodelitvi otroka, dekličina navezanost na mater oziroma njen občutek

varnosti pri materi, nadaljnji pomemben dejavnik pa emocionalna

navezanost na mlajšega brata. V obravnavanem primeru so se razmere

spremenile in tekom pravdnega postopka je deklica vzpostavila z

očetom redne in pristne stike, ki si jih tudi sama želi. Stanje ob

zaključku glavne obravnave pa je relevantno za odločitev.

Predvidevanja oziroma ugibanja pritožbe, kakšno bo v

prihodnosti ravnanje toženke, ne morejo vplivati na sedanjo

odločitev, če pa bi ponovno res prišlo do prekinitve stikov

s strani matere, bi to utegnilo predstavljati spremenjene

okoliščine, ki bi lahko vlivale na drugačno presojo koristi

otroka v morebitnem novem postopku, zlasti glede na to, da

si stikov z očetom želi tudi deklica sama.

 

45.

VSL sklep I Kp 698/2005

13.7.2005

kazensko materialno pravo

VSL22666

KZ člen 215, 215/1, 215, 215/1.

zatajitev

Kaznivo dejanje zatajitve po I. odstavku 215. člena Kazenskega

zakonika praviloma temelji na civilno pravnem razmerju, ki pa v

primeru kršitve pogodbe preide v kaznivo dejanje, ko se kršitelju te

pogodbe lahko očita protipravna prilastitev zaupane premične stvari.

V opisu obdolženki očitanega kaznivega dejanja po obtožnem predlogu

so, kot utemeljeno navaja pritožnik, navedeni vsi znaki obdolženki

očitanega kaznivega dejanja in tudi pomembne okoliščine, ki to

ravnanje konkretizirajo - namreč, da obdolženka zaupane ji predmete

kljub pozivu družbe Z. k. d.o.o. in njihovega odvetnika ni vrnila,

čeprav se je v pogodbi zavezala, da jih mora vrniti dne 20.1.2004.

Takšna označba torej pomeni prilastitveni namen, ki se pri kaznivem

dejanju po členu 215/I KZ kaže tudi v tem, da obdolženec predmetov

noče vrniti. Odločitev sodišča prve stopnje, da nevrnitev blaga še ne

pomeni prilastitev in da je to le kršitev civilne pogodbe ter da opis

obdolženkinega ravnanja ne vsebuje vseh znakov kaznivega dejanja

zatajitve, tako ni pravilna.

 

47.

VSL sklep III Cp 2162/2005

13.7.2005

IZVRŠILNO PRAVO

VSL48568

ZIZ člen 42, 42/1, 42/2, 42, 42/1, 42/2.

potrdilo o izvršljivosti

Ker Vrhovno sodišče RS ni organ, ki je o terjatvi odločal na prvi

stopnji (temveč je bila to Agencija za trg vrednostnih papirjev),

dopis ne predstavlja ustreznega potrdila o izvršljivosti, ki ga

zahteva 42. člen ZIZ. Poleg tega pa navedeni dopis tudi ne vsebuje

vseh podatkov za ugotovitev izvršljivosti (npr. kdaj je bila odločba

dolžnici vročena) in tudi izrecno ne vsebuje potrdila o

izvršljivosti, temveč le potrjuje, da tožba ni bila vložena, kar pa v

konkretnem primeru še ne predstavlja potrdila o izvršljivosti.

 

49.

VSL sklep II Cp 2975/05

13.7.2005

obligacijsko pravo - civilno procesno pravo

VSL50986

ZOR člen 440, 440/1, 440, 440/1. ZPP člen 69, 69.

odstop terjatve s pogodbo - sporazum o krajevni pristojnosti

Ker sta banka in tožena stranka s pogodbo dogovorili pristojnost

prvostopnega sodišča za vse spore, ki bi izvirali iz te pogodbe,

torej tudi za spor, kakršen je predmetni, ko na podlagi citirane

pogodbene določbe namesto banke tožeča stranka kot cesionar

uveljavlja terjatev zaradi neporavnanih pogodbenih obveznosti tožene

stranke, je tožeča stranka upravičeno vložila tožbo pri pogodbeno

dogovorjenem sodišču.

Bistveno je, da je s cesijsko izjavo izkazan nastanek cesijskega

razmerja, predvidenega tudi v kreditni pogodbi, na podlagi katerega

tožeča stranka v tej pravdi uveljavlja svoj tožbeni zahtevek. Zaradi

takšnega prenosa pravic iz pogodbenega razmerja v konkretnem primeru

ni mogoče zanikati tesne povezanosti med prenešeno terjatvijo in

pogodbenim dogovorom o krajevni pristojnosti sodišča, ki ga izraža

tudi določba 1. odstavka 440. člena ZOR (veljavnega v času nastanka

spornega razmerja), po kateri ima prevzemnik (cesionar) nasproti

dolžniku (cesusu) povsem enake pravice, kot jih je imel do odstopa

nasproti njemu odstopnik (cedent).

 

51.

VSL sklep I Cp 2223/2004

13.7.2005

obligacijsko pravo

VSL50389

ZOR člen 486, 486/1, 486/2, 486, 486/1, 486/2.

stvarna napaka

Sodišče prve stopnje prezre, da je tožeča stranka ves čas postopka

zatrjevala, da ji je tožena stranka zagotovila, da je z motorjem vse

v redu, kar pa bi predstavljalo lastnost oziroma odliko, ki je bila

med strankama izrecno dogovorjena (3. točka 479. člena ZOR). O tem,

da je bilo o lastnostih motorja govora, navaja tudi tožena stranka

(vendar le z razliko, da je bila cena zaradi tega med pravdnima

strankama znižana). Navedena okoliščina bi bila lahko pomembna tako

pri presojanju dejstva, ali je tožena stranka, ker je zagotavljala

izrecno lastnost avtomobila, glede na vse ostale okoliščine primera

za napako motorja vedela, kot pomembna pa se izkaže tudi v primeru,

če za napako sicer ni vedela. V slednjem primeru je namreč ta

okoliščina pomembna tudi iz razloga, ker bi bila izključitev

prodajalčeve odgovornosti v tem primeru nedopustna zaradi

nemoralnosti. Le-ta bi bila namreč v nasprotju z vsebino

konkretnega posla, in sicer v nasprotju z izrecno dogovorjeno

lastnostjo vozila, tj. brezhibnim delovanjem motorja kljub njegovi

glasnosti. Že po naravi stvari same je nedopustno s pogodbeno

klavzulo izključiti prodajalčevo odgovornost za pogodbeno dogovorjeno

lastnost.

 

53.

VSL sklep II Cp 1696/2004

13.7.2005

obligacijsko pravo - pogodbeno pravo

VSL50025

ZOR člen 18, 18/2, 277, 277/1, 324, 919, 919/1, 919/2, 18, 18/2, 277, 277/1, 324, 919, 919/1, 919/2.

rok izpolnitve - zamudne obresti - dokazno breme

ZOR zavarovalnici določa štirinajstdnevni izpolnitveni rok, v katerem

mora izplačati odškodnino ali v pogodbi določeno vsoto. Če

zavarovalnica v tem roku ne plača, pride v dolžniško zamudo,

posledica katere je tudi tek zamudnih obresti. Če pa je za ugotovitev

obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen

(daljši) čas, teče rok štirinajstih dni od dneva, ko sta bila

ugotovljena obstoj in znesek njene obveznosti. Dokazno breme o

obstoju okoliščin, ki opravičujejo podaljšanje roka, je praviloma na

zavarovalnci, razen če (tako kot v obravnavanem primeru) določila

splošnih pogojev ne določajo obrnjenega dokaznega bremena.

 

55.

VDS sklep Pdp 948/2005

12.7.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03047

ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272, 272/1, 272/2. ZDR člen 85, 85/1, 85/3, 85, 85/1, 85/3.

začasna odredba - zadržanje postopka - odpoved

Zadržanja učinkovanja prenehanja PZ zaradi izredne odpovedi

delodajalca ni mogoče podaljšati do odločitve sodišča (85/3 člen

ZDR), če delavec zadžanja učinkovanja prenehanja PZ zaradi odpovedi

ni predhodno zahteval že pri delodajalcu (85/1 člen ZDR). Zato je

predlog za izdajo take začasne odredbe pravilno zavrnjen, čeprav

delavec zadržanja pri delodajalcu ni zahteval zato, ker zaradi

kršitev postopka v zvezi z izredno odpovedjo sindikat ni mogel

pravočasno nasprotovati odpovedi in je bila odpoved ob podaji

nasprotovanja sindikata že realizirana.

 

57.

VDSS sodba Pdp 981/2003

8.7.2005

DELOVNO PRAVO

VDS0012826

ZDR (1990) člen 112. ZOR člen 17. ZTPDR člen 23.

plača - plačilo za delo - obveznost plačila - znižanje plače - splošni akt delodajalca - dolžnost izpolnitve obveznosti - kolektivna pogodba

V primerih, ko ne gre za znižanje plač pod nivo izhodiščnih plač iz kolektivnih pogodb, je avtonomija delodajalca, da na drugačen način uredi plače, omejena le z določbami njegovih lastnih aktov in z načelom, da s spremembami ne more posegati v plačo, dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi. Ker je bila možnost spremembe plače v skladu s splošnim aktom delodajalca dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, splošni akt pa je bil izdan zakonito, je bilo znižanje plač tožnika zakonito.

59.

VDS sklep Pdp 378/2005

8.7.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03040

ZPP člen 394, 394-2, 394, 394-2.

zamudna sodba - obnova postopka - pravnomočnost

Obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena ZPP je podan, če stranki ni

bilo omogočeno sodelovanje v postopku do izdaje sodne odločbe, ne pa

v primeru, če ji sodišče ni vročilo odločbe oz. če ji odločbe ni

vročilo pravilno. Vročitev odločbe je pogoj za njeno pravnomočnost in

s tem za obnovo postopka, saj je obnova postopka mogoča le, če je

postopek že pravnomočno končan.