61.

VSL sodba in sklep I Cpg 1043/2004

7.7.2005

STEČAJNO PRAVO

VSL05552

ZPPSL člen 40, 40/4, 41, 63, 63/1, 40, 40/4, 41, 63, 63/1.

prisilna poravnava - učinek - dolžnik - prijava

Pogodba, ki je bila od začetka postopka prisilne poravnave delno

izpolnjena, ni bila med postopkom prisilne poravnave odpovedana.

Dolžnik je dolžan izpolniti (plačati opravljeno delo) pogodbeno

obveznost skladno s pogodbo.

 

63.

VDS sodba Pdp 145/2005

7.7.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03010

ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88, 88/1, 88/1-2.

odpoved delavca - bolezen delavca

Dalj časa trajajoča bolniška odsotnost delavca z dela, tudi če

delavec zaradi bolezni ne bo več sposoben opravljati dela na svojem

delovnem mestu (saj zaradi zdravstvenih težav ne sme več prihajati v

stik z moko), ne predstavlja razloga nesposobnosti po 2. alineji 1.

odstavka 88. člena ZDR.

 

65.

VSL sodba I Cpg 718/2003

7.7.2005

obligacijsko pravo

VSL06206

ZOR člen 468/1, 468/1.

pogodba - izročitev stvari

Predmet izpolnitve prodajne pogodbe je to, kar je dogovorjeno. V

konkretnem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da

tožena stranka ni postavila relevatnih trditev o tem, da naj bi se s

tožečo stranko dogovorili, da se vročitev stvari šteje za opravljeno

le z vročitvijo blaga toženi stranki skupaj z vročitvijo atestov.

Prodajalec je dolžan kupcu vročiti stvar v brezhibnem stanju. Tožena

stranka ni trdila, da blago ni bilo v brezhibnem stanju. Zato se

tožena stranka proti zahtevku za plačilo blaga ne more uspešno

upirati le s trditvami, da ob dobavi blaga niso bili vročeni tudi

atesti.

 

67.

VDS sodba Pdp 1012/2004

7.7.2005

DELOVNO PRAVO

VDS03050

ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/1, 88/1-1.

odpoved - pogodba o zaposlitvi - pravni interes

Delodajelec podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more enostransko

preklicati. Potem, ko je delavec redno odpoved PZ iz poslovnega

razloga že prejel, je za preklic odpovedi potrebna njegova

privolitev, ne glede na to, ali delavec preklic odpovedi PZ prejne

pred vložitvijo tožbe ali po tem, ko je tožbo že vložil.

Ker enostranski preklic nima pravnih posledic in s preklicem odpovedi

PZ ne oživi, ima delavec pravni interes za vložitev tožbe in mora

sodišče odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka za ugotovitev

nezakonitosti redne odpovedi PZ iz poslovnega razloga.

 

69.

VSL sodba in sklep I Cpg 365/2004

7.7.2005

ODŠKODNINSKO PRAVO

VSL06225

ZOR člen 154, 154/1, 155, 189, 189/2, 200, 154, 154/1, 155, 189, 189/2, 200.

škoda - izgubljeni dobiček - nepremoženjska škoda

Višino škode iz naslova izgubljenega dobička je tožeča stranka

opredelila z navedbo, da ima ob prodaji enega vozila 600.000,00 SIT

zaslužka, ob desetih neprodanih vozilih pa naj bi bila zato

prikrajšana za 6.000.000,00 SIT. Obstoj te škode, ki naj bi bil po

trditvah tožeče stranke v vzročni zvezi z očitanimi kršitvami, je

utemeljevala s trditvami, da se je prodaja vozil znamke C.V.

zmanjšala v letu 1998 v razmerju do konkurenčnih vozil, kar se je

nadaljevalo tudi v letih 1999 in 2000. Prodaja tega vozila pa naj bi

bila tudi manjša od planiranih izhodišč v letih 1998, 1999 in 2000

(trditve tožeče stranke po VI. točko, l. št. 25).

Te trditve po presoji pritožbenega sodišča ne dajejo osnove za

ugotavljanje, kaj je bil za tožečo stranko v trenutku očitanih

kršitev "normalni tek stvari" pri prodaji spornih vozil. "Normalni

tek stvari" v kontekstu 3. odst. 189. čl. ZOR je namreč poslovanje v

takšnem obsegu, kot ga lahko predvidevamo glede na poslovanje v

preteklih obdobjih (Nina Plavšak v Obligacijski zakonik s

komentarjem, 2003, 1. knjiga, stran 950). Povedano drugače, pojem

"normalni tek stvari" iz 3. odst. 189. čl. ZOR opredeljujejo pretekla

dejstva iz poslovanja, za katerega tožeča stranka trdi, da je bilo

prizadeto zaradi očitanih kršitev. Le na podlagi teh dejstev je moč

sklepati tudi o obstoju vzročne zveze med očitanimi kršitvami in

zatrjevanim izgubljenim dobičkom, ki je tudi predpostavka

odškodninske obveznosti. Trditev o teh, preteklih dejstvih iz

trgovanja s spornimi avtomobili, to je avtomobili C. V., ki so ji

služili za izračun premožejske škode, pa tožeča stranka ni podala.

 

71.

VSL sklep R 748/2005

6.7.2005

civilno procesno pravo

VSL51336

ZPP člen 32, 481, 481/1, 481/2, 32, 481, 481/1, 481/2.

spor o stvarni pristojnosti - najemno razmerje - gospodarski spor

Za odločanje v sporu iz najemnega razmerja, kadar sta

stranki spora osebi iz 1. ali 2. točke 1. odstavka 481.

člena ZPP, je ne glede na vrednost spornega predmeta,

stvarno pristojno okrožno sodišče.

 

73.

VSL sodba II Cp 2295/2004

6.7.2005

stanovanjsko pravo

VSL50023

SZ člen 53, 53, 53/1, 53/2, 58, 53, 53, 53/1, 53/2, 58, 53, 53, 53/1, 53/2, 58.

stanovanjska najemna razmerja - odpoved najemne pogodbe - krivdni razlog - tožbeni zahtevek

Tožeča stranka ni uveljavljala tožbenega zahtevka na odpoved

najemne pogodbe zaradi krivdnih razlogov na strani tožene

stranke, temveč le na izpraznitev tožene stranke iz

stanovanja. Ker ima tako tožena stranka še vedno pravno

podlago za bivanje v stanovanju - najemno pogodbo, tožbeni

zahtevek na izpraznitev iz stanovanja ni utemeljen.

 

75.

VSL sklep IV Cp 2736/2005

6.7.2005

DRUŽINSKO PRAVO

VSL51322

ZZZDR člen 82č, 82č.

preživljanje zakonca - preživnina - spremenjene razmere

Med stroške za zadovoljevanje potreb preživninskega

zavezanca nedvomno spadajo stroški hrane, obleke, obutve,

režijski stroški (kot so stroški elektrike, vode, komunale,

ogrevanja in telefona) ter stroški najemnine. Dejstvo, da je

te njene stroške ob prvi določitvi preživnine še med

trajanjem zakonske zveze kril bivši mož in mu je bila zato

tudi določena nekoliko nižja preživnina, da pa teh stroškov

sedaj ne krije več, ampak jih mora kriti sama toženka, je pravno

odločilno dejstvo, do katerega bi se sodišče moralo opredeliti in ga

upoštevati pri odločitvi o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

 

77.

VDS sklep Psp 344/2005

6.7.2005

UPRAVNI SPOR

VDS03697

ZUS člen 1, 1/2. ZDSS-1 člen 7, 7/5, 7, 7/5.

pristojnost - upravni spor - pravica do prispevkov za obvezno zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje

Če se zahteva presojo zakonitosti dokončnega akta, s katerim je

bilo odločeno, da tožnica nima več pravice do plačila prispevkov

za obvezno zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje,

gre za upravni spor. Skladno z 2. odstavkom 1. člena ZUS se v

upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov,

ki jih izdajo državni organi, organov lokalne skupnosti ali druge

osebe, ki so nosilci javnih pooblastil. Ne gre za socialni spor

po 5. alinei 7. člena ZDSS-1, ki določa, da je socialno sodišče

pristojno odločati o pravici do socilanih prejemkov iz različnih

naslovov, če je njihov namen reševati socialno varnost

upravičenca in če je za priznanje pravice do takega prejemka

odločlen premoženjsi cenzus. Ker je v tem sporu bistveno

vprašanje, ali tožnica izpolnjuje pogoje za priznjanje statusa

samostojnega kulturnega delavca, ki je pogoj, da se prispevki za

obvezno zavarovanje plačjo s strani Ministrstva za kulturo, v

kolikor je izpolnjen tudi premoženjski cenzus, ne gre za spor, ki

bi temeljil na zavarovalnih razmerjih iz 7. člena ZDSS-1, zato ni

podana pristojnost socilanega sodišča, ampak gre je za reševanje

tega spora pristojno upravno sodišče.

 

79.

VSL sklep IV Cp 3190/2005

6.7.2005

CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO

VSL51319

ZZZDR člen 106/5, 106/5. ZNP člen 24, 24.

otrokova želja

Odvzem pravice do stikov z otrokom, oziroma prepoved stikov

je popolna omejitev stikov z otrokom, kakršnakoli določitev

obsega stikov in načina izvrševanja stikov pa je delna

omejitev stikov z otrokom. Tako predlog matere, kot predlog

očeta je po svoji vsebini predlog, naj sodišče zaradi

varstva koristi otroka stike z očetom omeji. Zato je sodišče

prve stopnje pravilno uporabilo določbo 24. člena ZNP, ko je

po materinem umiku predloga za prepoved stikov postopek

nadaljevalo po predlogu očeta za določitev stikov enkrat

tedensko pod nadzorom v varni sobi.