• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 5
  • 81.
    VSL sklep III Cp 778/2005
    6.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48560
    ZIZ člen 24, 24/1, 24/4, 37, 37/1, 100, 100/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1.
    prekinitev izvršilnega postopka - smrt dolžnika - nadaljevanje izvršbe
    Če stranka, ki ima pooblaščenca (ki mu je dana pravica, da opravlja

    vsa pravdna dejanja), med izvršilnim postopkom umre, do prekinitve

    postopka ne pride. Pooblaščenec opravlja še naprej svojo funkcijo kot

    zastopnik dedičev umrle stranke. Povedano velja za procesno

    nadaljevanje izvršbe in za procesni položaj stranke v postopku. Od

    tega vprašanja je potrebno ločiti vprašanje pasivne legitimacije

    novega dolžnika (dediča) v materialnopravnem smislu. Zato bo moralo

    sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka, kljub temu, da do

    prekinitve ni prišlo, odločiti o vstopu novega dolžnika v izvršbo s

    posebnim sklepom z možnostjo ugovora novega dolžnika. Pravno

    nasledstvo novega dolžnika (dediča) bo moralo biti izkazano z listino

    iz 1. odstavka 24. člena ZIZ, v konkretnem primeru torej s sklepom o

    dedovanju.

     
  • 82.
    VDS sklep Psp 319/2005
    6.7.2005
    UPRAVNI SPOR
    VDS03715
    ZDSS-1 člen 7, 7.
    pristojnost - socialni spor - samozaposleni v kulturi - plačilo prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna
    V sporu v zvezi s plačevanjem prispevkov za socialno varnost iz

    državnega proračuna je odločilno, ali upravičenec izpolnjuje

    pogoje iz 7. in 9. čl. Uredbe, da je vpisan v razvid

    samozaposlenih v kulturi in da njegovo delo pomeni izjemen

    kulturini prispevek ali da opravlja deficitarni poklic. Obveznost

    plačila prispevkov ne temelji na zavarovalnem razmeru iz 7. čl.

    ZDSS-1, niti ne gre za socialni prejemek, čeprav je dodatni (ne

    pa temeljni) pogoj tudi premoženjski cezus. Ker niso izpolnjeni

    kriteriji iz 7. čl. ZDSS-1, ne gre za socialni spor. Odločbo, ki

    je predmet presoje, je izdal državni organ kot nosilec javnosti

    pooblastil v skladu z zakonom o uresničevanju njenega interesa,

    zato gre za upravni spor.

     
  • 83.
    VDS sklep Psp 344/2005
    6.7.2005
    UPRAVNI SPOR
    VDS03697
    ZUS člen 1, 1/2. ZDSS-1 člen 7, 7/5, 7, 7/5.
    pristojnost - upravni spor - pravica do prispevkov za obvezno zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje
    Če se zahteva presojo zakonitosti dokončnega akta, s katerim je

    bilo odločeno, da tožnica nima več pravice do plačila prispevkov

    za obvezno zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje,

    gre za upravni spor. Skladno z 2. odstavkom 1. člena ZUS se v

    upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov,

    ki jih izdajo državni organi, organov lokalne skupnosti ali druge

    osebe, ki so nosilci javnih pooblastil. Ne gre za socialni spor

    po 5. alinei 7. člena ZDSS-1, ki določa, da je socialno sodišče

    pristojno odločati o pravici do socilanih prejemkov iz različnih

    naslovov, če je njihov namen reševati socialno varnost

    upravičenca in če je za priznanje pravice do takega prejemka

    odločlen premoženjsi cenzus. Ker je v tem sporu bistveno

    vprašanje, ali tožnica izpolnjuje pogoje za priznjanje statusa

    samostojnega kulturnega delavca, ki je pogoj, da se prispevki za

    obvezno zavarovanje plačjo s strani Ministrstva za kulturo, v

    kolikor je izpolnjen tudi premoženjski cenzus, ne gre za spor, ki

    bi temeljil na zavarovalnih razmerjih iz 7. člena ZDSS-1, zato ni

    podana pristojnost socilanega sodišča, ampak gre je za reševanje

    tega spora pristojno upravno sodišče.

     
  • 84.
    VSL sodba IV Cp 1510/2005
    6.7.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51320
    ZZZDR člen 5a, 105, 5a, 105.
    zunajzakonska skupnost
    Ocena izvedencev je bila, da je očetov odnos do otroka

    primernejši, toplejši, z izrazitim posluhom za otrokove

    potrebe in koristi in da se to odraža tudi v čustveni

    navezanosti dečka na očeta, kar je še posebej slikovito in

    nazorno orisala izvedenka ob opisu srečanja s staršema in

    otrokom. Kljub popolnoma jasnim in enotnim trem strokovnim

    mnenjem je sodišče prve stopnje brez ustreznega strokovnega

    znanja ocenilo, da bo za otroka koristneje, če ostane z

    materjo. Pri tem je izpostavilo, da je mati stara petinštirideset let

    in da je to njen edini otrok, navedlo pa je tudi, da je bila osnovna

    težava na samem začetku sodelovanja med pravdnima strankama prav

    očetova velika izražena želja po stikih, ki jih je mati takrat še

    preprečevala. Namesto, da bi sodišče dejstvo, da si je oče želel

    rednih stikov z otrokom, štelo očetu v dobro, dejstvo, da je mati te

    stike preprečevala in zaostrovala odnose med njima, pa ocenilo s

    stališča njene sposobnosti skrbeti in varovati otrokove koristi, je

    vzrok za konflikt pripisalo očetovi želji, da vidi sina. Višje

    sodišče ponovno poudarja, da imajo koristi otroka prednost pred

    koristmi staršev in da ima pri odločitvi o tem, akteremu od staršev

    zaupati otroka prednost tisti od staršev, ki je sposoben preseči

    lastne interese in otroku zagotoviti varnost, toplino, čustveno

    ravnotežje in stabilnost, kar je za otroka te starosti zelo pomembno,

    kot sta poudarila izvedenca. Ob skladni oceni izvedencev, da je oče

    bolj prožen glede vzgoje in zadovoljevanja otrokovih potreb, je

    mogoče oceniti, da bo oče poskrbel za ustrezen odnos sina do matere

    in tudi zagotovil redno vzdrževanje stikov med materjo in dečkom.

    Zato je višje sodišče ob pravilni uporabi 5a. čl. ZZZDR, na podlagi

    četrte točke 358. čl. Zakona o pravndem postopku ((Ur.l. RS št.

    36/04, v nadaljevanju ZPP) spremenilo odločitev o varstvu in vzgoji

    mld. G. tako, da je tožbvenemu zahtevku tožnika ugodilo in

    ga je zaupalo v varstvo in vzgojo očetu.

     
  • 85.
    VSL sklep IV Cp 3190/2005
    6.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51319
    ZZZDR člen 106/5, 106/5. ZNP člen 24, 24.
    otrokova želja
    Odvzem pravice do stikov z otrokom, oziroma prepoved stikov

    je popolna omejitev stikov z otrokom, kakršnakoli določitev

    obsega stikov in načina izvrševanja stikov pa je delna

    omejitev stikov z otrokom. Tako predlog matere, kot predlog

    očeta je po svoji vsebini predlog, naj sodišče zaradi

    varstva koristi otroka stike z očetom omeji. Zato je sodišče

    prve stopnje pravilno uporabilo določbo 24. člena ZNP, ko je

    po materinem umiku predloga za prepoved stikov postopek

    nadaljevalo po predlogu očeta za določitev stikov enkrat

    tedensko pod nadzorom v varni sobi.

     
  • 86.
    VSL sodba II Cp 1775/2004
    6.7.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50040
    SZ člen 53, 53/1, 53/2, 53/3, 53/4, 59, 59/2, 53, 53/1, 53/2, 53/3, 53/4, 59, 59/2, 53, 53/1, 53/2, 53/3, 53/4, 59, 59/2.
    stanovanjska najemna razmerja - odpoved najemne pogodbe - krivdni razlog - najemno razmerje
    Tožena stranka v pravdi niti ni zatrjevala, da je o socialni stiski

    obvestila center za socialno delo, pri centru pridobila potrdilo, da

    zaradi socialne stiske ne zmore plačevati najemnine in stanovanjskih

    stroškov, in da je potrdilo v 15 dneh od nastopa socialne stiske

    predložila tožeči stranki kot lastniku stanovanja in občinskemu

    organu, pristojnemu za stanovanjske zadeve. Že zato in upoštevaje

    ugotovitev, da kljub opominu od februarja 2002 dalje ne plačuje

    najemnine in stroškov, je tožbeni zahtevek na odpoved najemne pogodbe

    in izpraznitev stanovanja utemeljen. Sodišče prve stopnje je tako po

    nepotrebnem samo ugotavljalo, ali tožena stranka zaradi socialne

    stiske ne zmore plačevati najemnine in stroškov.

     
  • 87.
    VSL sklep II Cp 1539/04
    6.7.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50990
    ZD člen 84, 84. ZDEN člen 81.
    dedovanje - ustna oporoka
    ODZ je določal, da je pravni naslov za posredno pridobitev lastninske

    pravice pogodba, odredba za primer smrti, sodniški izrek ali naredba

    zakona. Le za pridobitev lastninske pravice na podlagi pogodbe ali

    sodne odločbe pa je zahteval še nadaljnji pogoj, t. j. razpolagalni

    pravni posel, vknjižbo ali intabulacijo. To pomeni, da če se je

    lastninska pravica pridobila na podlagi zakona, vpis v zemljiško

    knjigo ni bil konstitutiven element za pridobitev lastninske pravice.

     
  • 88.
    VSL sodba II Cp 820/2004
    6.7.2005
    civilno procesno pravo - stvarno pravo
    VSL50020
    ZTLR člen 24, 24.
    soglasje solastnikov - solastnina - vlaganja v solastnino
    Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da preostali solastniki niso

    dali soglasja, da tožnika pridobita z vlaganji v skupno solastno hišo

    večjega solastninskega deleža, je bilo treba tožbeni zahtevek

    zavrniti.

     
  • 89.
    VSL sklep II Cp 2069/2004
    6.7.2005
    obligacijsko pravo
    VSL50034
    ZOR člen 314, 361, 361/1, 379, 379/1, 314, 361, 361/1, 379, 379/1.
    zapadlost terjatve - čas izpolnitve - zastaranje - terjatev
    1. Dne 28.1.1991 sklenjenega dednega dogovora ni mogoče šteti kot

    dednega dogovora, ki bi imel vse potrebne elemente za izvršitev in bi

    v smislu določb Zakona o izvršbi in zavarovanju predstavljal primeren

    izvršilni naslov. Stranke se namreč glede roka izpolnitve obveznosti

    niso natančno dogovorile, poleg tega pa se tudi niso določno

    dogovorile glede višine denarne obveznosti. Ob pomanjkanju vseh za

    izvršitev potrebnih elementov pa terjatve, ki jo je tožeča stranka

    pridobila na podlagi dedovanja, ni mogoče opredeliti kot terjatev, ki

    je bila ugotovljena s poravnavo pred sodiščem, zato tudi ni mogoče

    uporabiti določbe 379. člena Zakona o obligacijskih razmerjih o

    desetletnem zastaralnem roku. Terjatev tožeče stranke tako zastara v

    splošnem petletnem zastaralnem roku.

    2. Opredelitev v dednem dogovoru, da sta toženki dolžni, kakor hitro

    bo mogoče, prodati sporne parcele, ne pomeni, da je tožnikov prednik

    lahko uveljavljal svojo pravico takoj naslednji dan. V konkretnem

    primeru rok res ni natančno določen, vendar pa ni mogoče zaključiti,

    da v konkretnem primeru namen posla, narava obveznosti in druge

    okoliščine ne zahtevajo za izpolnitev nekega roka (314. člen ZOR).

     
  • 90.
    VSK sodba I Cp 884/2004
    5.7.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSK01232
    ZZZDR člen 65, 78, 65, 78.
    razveza zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze - koristi otroka
    Za razvezo zadostuje, da je zakonska zveza nevzdržna tudi samo za enega zakonca, kateri je potrdil, da je zanj postala zakonska zveza nevzdržna.

    Oče otrok zanju zelo dobro skrbi, predvsem pa je on z njima ves čas, ko je mati odsotna in se udeležuje verskih dejavnosti, s katerimi je zelo okupirana. Ker pa sta oba otroka navezana drug na drugega, je prav, da ostaneta skupaj in nobenega razloga ni, da bi ju sodišče ločevalo.

     
  • 91.
    VSK sodba I Cp 233/2004
    5.7.2005
    DEDNO PRAVO
    VSK01167
    ZD člen 132, 145, 145/1, 132, 145, 145/1.
    prehod zapuščine na dediče
    1. Tožbeni zahtevek, ki glasi na prenos spornega premoženja na pok. V. I. ne more biti utemeljen, pokojničina zapuščina je namreč že po samem zakonu prešla na njene dediče v trenutku njene smrti. S smrtjo zapustnice je nastala skupnost dedičev, ki traja do delitve.

    2. Na aktivni strani ne nastopajo vsi dediči, kar je pravilno poudarilo že prvostopenjsko sodišče, zato lahko tožnika kot dva izmed treh sodedičev (oseb, ki bi prišle v poštev kot dediči na podlagi zakona) zahtevata le vrnitev stvari v zapuščino in ne prenos premoženja na dediča, ki niti nista solastnika, saj je dediščinska skupnost nedeljena in so subjekt dediščine vsi dediči kot celota.

    3. Tudi če zapuščinske obravnave še ni bilo, s tem pravna pot strankam v zapuščinskem postopku ni onemogočena, in s tem tudi zapuščinski postopek ni pravnomočno končan. Če se izpolni pogoj, da obstoji premoženje, stranke (dediči) lahko predlagajo opravo zapuščinskega postopka in dokler zapuščinski postopek ni končan, ne morejo izbrati pravdnega postopka in se s tem izogniti zapuščinskemu postopku, za katerega je značilno načelo oficialnosti.

     
  • 92.
    VSL sklep III Cpg 125/2005
    5.7.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05643
    ZPPSL člen 90, 90/3, 94, 94/3, 90, 90/3, 94, 94/3. ZPP člen 196, 196.
    sosporništvo - verodostojna listina - obstoj terjatve - stečaj - predhodno vprašanje
    Če predlog za začetek stečajnega postopka vloži več predlagateljev,

    njihov procesni položaj ne more smiselno ustrezati položaju enotnih

    sospornikov (196. člen ZPP), saj ni izpolnjen pogoj, po katerem bi

    bilo mogoče o vseh njihovih predlogih odločiti samo na enak način.

    Stečajni postopek je namreč mogoče začeti le na predlog tistih

    predlagateljev, ki (med drugim) izkažejo tudi obstoj svojih dospelih

    terjatev. Predloge tistih predlagateljev, ki svojih dospelih terjatev

    ne izkažejo, pa je treba zavrniti.

    Računi, ki so izdani "za odškodnino iz naslova neopravičene

    obogatitve", ne morejo predstavljati verodostojnih listin iz 3. odst.

    90. člena ZPPSL.

    Vprašanje, ali je podan stečajni razlog, ne more predstavljati

    predhodnega vprašanja.

     
  • 93.
    VSL sklep I Cpg 527/2005
    5.7.2005
    PRAVO DRUŽB
    VSL06262
    ZGD člen 284, 284/1, 284/3, 284, 284/1, 284/3.
    sklic skupščine
    Predlog manjšinskih delničarjev, da naj jih sodišče pooblasti za

    sklic skupščine (3. odst. 284. člena ZGD), ne more biti uteme-

    ljen, če je uprava družbe zahtevi za sklic skupščine že ugodila

    (na podlagi 1. odst. 284. člena ZGD). Do tega pride lahko tudi po

    vložitvi predloga za pooblastitev (torej med postopkom), takšna

    situacija pa je primerljiva s situacijo, ko v pravdnem postopku

    tožena stranka izpolni zahtevek. Če potem tožeča stranka zahtevka

    ne umakne, ga mora sodišče zavrniti.

    Izpolnitev zahteve za sklic skupščine po 1. odst. 284. člena ZGD

    se izčrpa že s samim sklicem skupščine.

     
  • 94.
    VDS sklep Pdp 864/2005
    4.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03030
    ZDR člen 85, 85/1, 85/3, 113, 85, 85/1, 85/3, 113.
    začasna odredba - sindikalni zaupnik - odpoved
    Če gre za redno odpoved PZ iz poslovnega razloga, zadržanje

    učinkovanja prenehanja PZ zaradi odpovedi v 85. členu ZDR ni

    predvideno in zato začasna odredba, s katero delavec

    predlaga zadržanje učinkovanja prenehanja PZ zaradi

    odpovedi, v tem primeru ni mogoča. Ker ni zakonite podlage

    za izdajo take začasne odredbe, ni odločilno, ali tožnik

    uživa sindikalno imuniteto ali ne.

     
  • 95.
    VDS sklep Pdp 896/2005
    1.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03032
    ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. ZDR člen 6, 41, 41/1, 41/2, 6, 41, 41/1, 41/2.
    začasna odredba - nedenarna terjatev
    Skladno z 41. členom ZDR je delodajalec delavcu dolžan zagotavljati

    delo po PZ, sredstva in material za opravljanje dela in dostop do

    poslovnih prostorov. Delavčevo zdravstveno stanje ne more biti razlog

    za kršitev te obveznosti. Ravnanje delodajalca, ki je delavki zaradi

    pogoste odsotnosti zaradi bolniškega staleža odvzel delovne

    pripomočke in ji tako onemogočil delo, bi lahko imelo značilnosti

    diskriminatornega ravnanja po 6. členu ZDR (neenakopraven položaj

    zaradi zdravstvenega stanja oz. invalidnosti). Z navedbami o kršitvi

    po 41. členu ZDR je delavka izkazala verjetnost terjatve

    (odškodninski zahtevek zaradi diskriminatornega ravnanja), ni pa

    verjetno izkazala nobene od predpostavk po 2. odst. 272. člena ZIZ,

    zato je sodišče predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je

    tožnica zahtevala, da ji tožena stranka nemudoma omogoči opravljanje

    delovnih nalog, ki jih je opravljala pred začasno zadržanostjo z dela

    in ji vrne v uporabo odvzete delovne pripomočke, utemeljeno zavrnilo.

     
  • 96.
    VDS sklep Pdp 741/2004
    1.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03052
    ZDR člen 52, 52/1, 52/1-1, 75, 75-6, 77, 77/1, 204, 204/1, 204/3, 52, 52/1, 52/1-1, 75, 75-6, 77, 77/1, 204, 204/1, 204/3.
    transformacija delovnega razmerja - sodno varstvo
    Če delavec zahteva ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen

    čas, ker je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki je zaradi

    poteka časa že prenehala, sklenjena v nasprotju z zakonom, ni

    potrebno predhodno uveljavljanje pravic pri delodajalcu. Delavec v

    takem primeru namreč uveljavlja ugotovitev nezakonitost prenehanja

    pogodbe o zaposlitvi na drug način, določen z zakonom, za kar je

    skladno z 3. odstavkom 204. člena ZDR določeno direktno sodno

    varstvo.

     
  • 97.
    VDS sklep Pdp 2039/2003
    1.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03228
    ZDR člen 7, 7/2, 7, 7/2. Kolektivna pogodba za lesarstvo člen 40, 40/2, 40/3, 40, 40/2, 40/3.
    pogodba o zaposlitvi - sodelovanje sindikata - sindikalni zaupnik
    Odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove ni nezakonita,

    če ni bil uporabljeni 40. člen kolektivne pogodbe za

    lesarstvo (soglasje sindikata k nameravani odpovedi PZ s

    ponudbo nove sindikalnemu zaupniku). Varstvo delavcev pred

    odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je v novem ZDR drugače

    urejeno, zato panožne KP, sprejete na podlagi prej veljavne

    zakonodaje, ni mogoče več uporabljati. Tako je odločila tudi

    Komisija za razlago kolektivne pogodbe.

     
  • <<
  • <
  • 5
  • od 5