• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 5
  • 81.
    VSL sklep IV Cp 3190/2005
    6.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51319
    ZZZDR člen 106/5, 106/5. ZNP člen 24, 24.
    otrokova želja
    Odvzem pravice do stikov z otrokom, oziroma prepoved stikov

    je popolna omejitev stikov z otrokom, kakršnakoli določitev

    obsega stikov in načina izvrševanja stikov pa je delna

    omejitev stikov z otrokom. Tako predlog matere, kot predlog

    očeta je po svoji vsebini predlog, naj sodišče zaradi

    varstva koristi otroka stike z očetom omeji. Zato je sodišče

    prve stopnje pravilno uporabilo določbo 24. člena ZNP, ko je

    po materinem umiku predloga za prepoved stikov postopek

    nadaljevalo po predlogu očeta za določitev stikov enkrat

    tedensko pod nadzorom v varni sobi.

     
  • 82.
    VSL sklep II Cp 1539/04
    6.7.2005
    DEDNO PRAVO
    VSL50990
    ZD člen 84, 84. ZDEN člen 81.
    dedovanje - ustna oporoka
    ODZ je določal, da je pravni naslov za posredno pridobitev lastninske

    pravice pogodba, odredba za primer smrti, sodniški izrek ali naredba

    zakona. Le za pridobitev lastninske pravice na podlagi pogodbe ali

    sodne odločbe pa je zahteval še nadaljnji pogoj, t. j. razpolagalni

    pravni posel, vknjižbo ali intabulacijo. To pomeni, da če se je

    lastninska pravica pridobila na podlagi zakona, vpis v zemljiško

    knjigo ni bil konstitutiven element za pridobitev lastninske pravice.

     
  • 83.
    VDS sklep Psp 319/2005
    6.7.2005
    UPRAVNI SPOR
    VDS03715
    ZDSS-1 člen 7, 7.
    pristojnost - socialni spor - samozaposleni v kulturi - plačilo prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna
    V sporu v zvezi s plačevanjem prispevkov za socialno varnost iz

    državnega proračuna je odločilno, ali upravičenec izpolnjuje

    pogoje iz 7. in 9. čl. Uredbe, da je vpisan v razvid

    samozaposlenih v kulturi in da njegovo delo pomeni izjemen

    kulturini prispevek ali da opravlja deficitarni poklic. Obveznost

    plačila prispevkov ne temelji na zavarovalnem razmeru iz 7. čl.

    ZDSS-1, niti ne gre za socialni prejemek, čeprav je dodatni (ne

    pa temeljni) pogoj tudi premoženjski cezus. Ker niso izpolnjeni

    kriteriji iz 7. čl. ZDSS-1, ne gre za socialni spor. Odločbo, ki

    je predmet presoje, je izdal državni organ kot nosilec javnosti

    pooblastil v skladu z zakonom o uresničevanju njenega interesa,

    zato gre za upravni spor.

     
  • 84.
    VSL sodba II Cp 2295/2004
    6.7.2005
    stanovanjsko pravo
    VSL50023
    SZ člen 53, 53, 53/1, 53/2, 58, 53, 53, 53/1, 53/2, 58, 53, 53, 53/1, 53/2, 58.
    stanovanjska najemna razmerja - odpoved najemne pogodbe - krivdni razlog - tožbeni zahtevek
    Tožeča stranka ni uveljavljala tožbenega zahtevka na odpoved

    najemne pogodbe zaradi krivdnih razlogov na strani tožene

    stranke, temveč le na izpraznitev tožene stranke iz

    stanovanja. Ker ima tako tožena stranka še vedno pravno

    podlago za bivanje v stanovanju - najemno pogodbo, tožbeni

    zahtevek na izpraznitev iz stanovanja ni utemeljen.

     
  • 85.
    VSL sklep III Cp 853/05
    6.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49753
    ZPPSL člen 104, 104/4, 111, 104, 104/4, 111.
    stečaj
    Ker je upnik pridobil terjatev pred uvedbo stečajnega postopka,

    predlagal je izvršbo pred uvedbo stečajnega postopka, pa vendar ni

    priglasil terjatve v stečajnem postopku, ki je sedaj pravnomočno

    zaključen, je izgubil pravni interes za nadaljevanje izvršbe proti

    fizični osebi. Pravni interes je procesna predpostavka do konca

    izvršilnega postopka in ker je terjatev ugasnila, upnik nima več

    pravnega interesa za nadaljevanje izvršbe.

     
  • 86.
    VSL sklep IV Cp 2736/2005
    6.7.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL51322
    ZZZDR člen 82č, 82č.
    preživljanje zakonca - preživnina - spremenjene razmere
    Med stroške za zadovoljevanje potreb preživninskega

    zavezanca nedvomno spadajo stroški hrane, obleke, obutve,

    režijski stroški (kot so stroški elektrike, vode, komunale,

    ogrevanja in telefona) ter stroški najemnine. Dejstvo, da je

    te njene stroške ob prvi določitvi preživnine še med

    trajanjem zakonske zveze kril bivši mož in mu je bila zato

    tudi določena nekoliko nižja preživnina, da pa teh stroškov

    sedaj ne krije več, ampak jih mora kriti sama toženka, je pravno

    odločilno dejstvo, do katerega bi se sodišče moralo opredeliti in ga

    upoštevati pri odločitvi o utemeljenosti tožbenega zahtevka.

     
  • 87.
    VSL sklep III Cp 778/2005
    6.7.2005
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48560
    ZIZ člen 24, 24/1, 24/4, 37, 37/1, 100, 100/1. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1.
    prekinitev izvršilnega postopka - smrt dolžnika - nadaljevanje izvršbe
    Če stranka, ki ima pooblaščenca (ki mu je dana pravica, da opravlja

    vsa pravdna dejanja), med izvršilnim postopkom umre, do prekinitve

    postopka ne pride. Pooblaščenec opravlja še naprej svojo funkcijo kot

    zastopnik dedičev umrle stranke. Povedano velja za procesno

    nadaljevanje izvršbe in za procesni položaj stranke v postopku. Od

    tega vprašanja je potrebno ločiti vprašanje pasivne legitimacije

    novega dolžnika (dediča) v materialnopravnem smislu. Zato bo moralo

    sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopka, kljub temu, da do

    prekinitve ni prišlo, odločiti o vstopu novega dolžnika v izvršbo s

    posebnim sklepom z možnostjo ugovora novega dolžnika. Pravno

    nasledstvo novega dolžnika (dediča) bo moralo biti izkazano z listino

    iz 1. odstavka 24. člena ZIZ, v konkretnem primeru torej s sklepom o

    dedovanju.

     
  • 88.
    VDS sklep Psp 344/2005
    6.7.2005
    UPRAVNI SPOR
    VDS03697
    ZUS člen 1, 1/2. ZDSS-1 člen 7, 7/5, 7, 7/5.
    pristojnost - upravni spor - pravica do prispevkov za obvezno zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje
    Če se zahteva presojo zakonitosti dokončnega akta, s katerim je

    bilo odločeno, da tožnica nima več pravice do plačila prispevkov

    za obvezno zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje,

    gre za upravni spor. Skladno z 2. odstavkom 1. člena ZUS se v

    upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov,

    ki jih izdajo državni organi, organov lokalne skupnosti ali druge

    osebe, ki so nosilci javnih pooblastil. Ne gre za socialni spor

    po 5. alinei 7. člena ZDSS-1, ki določa, da je socialno sodišče

    pristojno odločati o pravici do socilanih prejemkov iz različnih

    naslovov, če je njihov namen reševati socialno varnost

    upravičenca in če je za priznanje pravice do takega prejemka

    odločlen premoženjsi cenzus. Ker je v tem sporu bistveno

    vprašanje, ali tožnica izpolnjuje pogoje za priznjanje statusa

    samostojnega kulturnega delavca, ki je pogoj, da se prispevki za

    obvezno zavarovanje plačjo s strani Ministrstva za kulturo, v

    kolikor je izpolnjen tudi premoženjski cenzus, ne gre za spor, ki

    bi temeljil na zavarovalnih razmerjih iz 7. člena ZDSS-1, zato ni

    podana pristojnost socilanega sodišča, ampak gre je za reševanje

    tega spora pristojno upravno sodišče.

     
  • 89.
    VSL sodba II Cp 2216/2005
    6.7.2005
    civilno procesno pravo - pravo intelektualne lastnine
    VSL50042
    ZOR člen 219, 219. ZASP člen 148, 157, 148, 157.
    male avtorske pravice
    Tudi dejstvo, da med pravdnima strankama ni bila sklenjena pogodba,

    ker je toženka ni podpisala, ne vpliva na obveznost tožene stranke,

    da plača avtorski honorar za predvajanje glasbenih del v njenem

    lokalu. Kot je bilo že navedeno, tožeča stranka nastopa kot zakonski

    zastopnik avtorjev s pooblastilom, da uveljavlja celovito sodno

    varstvo avtorskih pravic, ki pripadajo samim avtorjem, zato lahko

    uveljavlja vse tiste pravice, ki bi jih lahko uveljavljali avtorji

    sami. Kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic obsega tudi pobiranje

    in izterjavo avtorskih honorarjev in nadomestil za uporabo avtorskih

    del.

     
  • 90.
    VSL sklep I Cpg 527/2005
    5.7.2005
    PRAVO DRUŽB
    VSL06262
    ZGD člen 284, 284/1, 284/3, 284, 284/1, 284/3.
    sklic skupščine
    Predlog manjšinskih delničarjev, da naj jih sodišče pooblasti za

    sklic skupščine (3. odst. 284. člena ZGD), ne more biti uteme-

    ljen, če je uprava družbe zahtevi za sklic skupščine že ugodila

    (na podlagi 1. odst. 284. člena ZGD). Do tega pride lahko tudi po

    vložitvi predloga za pooblastitev (torej med postopkom), takšna

    situacija pa je primerljiva s situacijo, ko v pravdnem postopku

    tožena stranka izpolni zahtevek. Če potem tožeča stranka zahtevka

    ne umakne, ga mora sodišče zavrniti.

    Izpolnitev zahteve za sklic skupščine po 1. odst. 284. člena ZGD

    se izčrpa že s samim sklicem skupščine.

     
  • 91.
    VSK sodba I Cp 884/2004
    5.7.2005
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSK01232
    ZZZDR člen 65, 78, 65, 78.
    razveza zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze - koristi otroka
    Za razvezo zadostuje, da je zakonska zveza nevzdržna tudi samo za enega zakonca, kateri je potrdil, da je zanj postala zakonska zveza nevzdržna.

    Oče otrok zanju zelo dobro skrbi, predvsem pa je on z njima ves čas, ko je mati odsotna in se udeležuje verskih dejavnosti, s katerimi je zelo okupirana. Ker pa sta oba otroka navezana drug na drugega, je prav, da ostaneta skupaj in nobenega razloga ni, da bi ju sodišče ločevalo.

     
  • 92.
    VSK sodba I Cp 233/2004
    5.7.2005
    DEDNO PRAVO
    VSK01167
    ZD člen 132, 145, 145/1, 132, 145, 145/1.
    prehod zapuščine na dediče
    1. Tožbeni zahtevek, ki glasi na prenos spornega premoženja na pok. V. I. ne more biti utemeljen, pokojničina zapuščina je namreč že po samem zakonu prešla na njene dediče v trenutku njene smrti. S smrtjo zapustnice je nastala skupnost dedičev, ki traja do delitve.

    2. Na aktivni strani ne nastopajo vsi dediči, kar je pravilno poudarilo že prvostopenjsko sodišče, zato lahko tožnika kot dva izmed treh sodedičev (oseb, ki bi prišle v poštev kot dediči na podlagi zakona) zahtevata le vrnitev stvari v zapuščino in ne prenos premoženja na dediča, ki niti nista solastnika, saj je dediščinska skupnost nedeljena in so subjekt dediščine vsi dediči kot celota.

    3. Tudi če zapuščinske obravnave še ni bilo, s tem pravna pot strankam v zapuščinskem postopku ni onemogočena, in s tem tudi zapuščinski postopek ni pravnomočno končan. Če se izpolni pogoj, da obstoji premoženje, stranke (dediči) lahko predlagajo opravo zapuščinskega postopka in dokler zapuščinski postopek ni končan, ne morejo izbrati pravdnega postopka in se s tem izogniti zapuščinskemu postopku, za katerega je značilno načelo oficialnosti.

     
  • 93.
    VSL sklep III Cpg 125/2005
    5.7.2005
    STEČAJNO PRAVO
    VSL05643
    ZPPSL člen 90, 90/3, 94, 94/3, 90, 90/3, 94, 94/3. ZPP člen 196, 196.
    sosporništvo - verodostojna listina - obstoj terjatve - stečaj - predhodno vprašanje
    Če predlog za začetek stečajnega postopka vloži več predlagateljev,

    njihov procesni položaj ne more smiselno ustrezati položaju enotnih

    sospornikov (196. člen ZPP), saj ni izpolnjen pogoj, po katerem bi

    bilo mogoče o vseh njihovih predlogih odločiti samo na enak način.

    Stečajni postopek je namreč mogoče začeti le na predlog tistih

    predlagateljev, ki (med drugim) izkažejo tudi obstoj svojih dospelih

    terjatev. Predloge tistih predlagateljev, ki svojih dospelih terjatev

    ne izkažejo, pa je treba zavrniti.

    Računi, ki so izdani "za odškodnino iz naslova neopravičene

    obogatitve", ne morejo predstavljati verodostojnih listin iz 3. odst.

    90. člena ZPPSL.

    Vprašanje, ali je podan stečajni razlog, ne more predstavljati

    predhodnega vprašanja.

     
  • 94.
    VDS sklep Pdp 864/2005
    4.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03030
    ZDR člen 85, 85/1, 85/3, 113, 85, 85/1, 85/3, 113.
    začasna odredba - sindikalni zaupnik - odpoved
    Če gre za redno odpoved PZ iz poslovnega razloga, zadržanje

    učinkovanja prenehanja PZ zaradi odpovedi v 85. členu ZDR ni

    predvideno in zato začasna odredba, s katero delavec

    predlaga zadržanje učinkovanja prenehanja PZ zaradi

    odpovedi, v tem primeru ni mogoča. Ker ni zakonite podlage

    za izdajo take začasne odredbe, ni odločilno, ali tožnik

    uživa sindikalno imuniteto ali ne.

     
  • 95.
    VDS sklep Pdp 741/2004
    1.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03052
    ZDR člen 52, 52/1, 52/1-1, 75, 75-6, 77, 77/1, 204, 204/1, 204/3, 52, 52/1, 52/1-1, 75, 75-6, 77, 77/1, 204, 204/1, 204/3.
    transformacija delovnega razmerja - sodno varstvo
    Če delavec zahteva ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen

    čas, ker je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas, ki je zaradi

    poteka časa že prenehala, sklenjena v nasprotju z zakonom, ni

    potrebno predhodno uveljavljanje pravic pri delodajalcu. Delavec v

    takem primeru namreč uveljavlja ugotovitev nezakonitost prenehanja

    pogodbe o zaposlitvi na drug način, določen z zakonom, za kar je

    skladno z 3. odstavkom 204. člena ZDR določeno direktno sodno

    varstvo.

     
  • 96.
    VDS sklep Pdp 2039/2003
    1.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03228
    ZDR člen 7, 7/2, 7, 7/2. Kolektivna pogodba za lesarstvo člen 40, 40/2, 40/3, 40, 40/2, 40/3.
    pogodba o zaposlitvi - sodelovanje sindikata - sindikalni zaupnik
    Odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove ni nezakonita,

    če ni bil uporabljeni 40. člen kolektivne pogodbe za

    lesarstvo (soglasje sindikata k nameravani odpovedi PZ s

    ponudbo nove sindikalnemu zaupniku). Varstvo delavcev pred

    odpovedjo pogodbe o zaposlitvi je v novem ZDR drugače

    urejeno, zato panožne KP, sprejete na podlagi prej veljavne

    zakonodaje, ni mogoče več uporabljati. Tako je odločila tudi

    Komisija za razlago kolektivne pogodbe.

     
  • 97.
    VDS sklep Pdp 896/2005
    1.7.2005
    DELOVNO PRAVO
    VDS03032
    ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. ZDR člen 6, 41, 41/1, 41/2, 6, 41, 41/1, 41/2.
    začasna odredba - nedenarna terjatev
    Skladno z 41. členom ZDR je delodajalec delavcu dolžan zagotavljati

    delo po PZ, sredstva in material za opravljanje dela in dostop do

    poslovnih prostorov. Delavčevo zdravstveno stanje ne more biti razlog

    za kršitev te obveznosti. Ravnanje delodajalca, ki je delavki zaradi

    pogoste odsotnosti zaradi bolniškega staleža odvzel delovne

    pripomočke in ji tako onemogočil delo, bi lahko imelo značilnosti

    diskriminatornega ravnanja po 6. členu ZDR (neenakopraven položaj

    zaradi zdravstvenega stanja oz. invalidnosti). Z navedbami o kršitvi

    po 41. členu ZDR je delavka izkazala verjetnost terjatve

    (odškodninski zahtevek zaradi diskriminatornega ravnanja), ni pa

    verjetno izkazala nobene od predpostavk po 2. odst. 272. člena ZIZ,

    zato je sodišče predlog za izdajo začasne odredbe, s katero je

    tožnica zahtevala, da ji tožena stranka nemudoma omogoči opravljanje

    delovnih nalog, ki jih je opravljala pred začasno zadržanostjo z dela

    in ji vrne v uporabo odvzete delovne pripomočke, utemeljeno zavrnilo.

     
  • <<
  • <
  • 5
  • od 5