ZVPNPP člen 10, 10-6, 12, 12/2. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe, izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov, zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije in varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom člen 5.
Ker je uporaba storitev dimnikarske službe obvezna za vse uporabnike storitev dimnikarske službe, ki morajo to storitev plačati, mora biti cena takšne storitve vnaprej jasno in enotno določena. Cene teh storitev določi vlada. Vse storitve, ki jih izvajalec dimnikarske službe opravlja na podlagi koncesijske pogodbe, pa so v celoti zajete v ceni za storitve. Tožeča stranka zato ni imela podlage posebej potrošniku zaračunavati stroška čiščenja kurilnih naprav. Takšno zaračunavanje predstavlja agresivno poslovno prakso.
ZDavP-2 člen 68, 68/2, 68/5, 68/6. ZUS-1 člen 20, 20/3.
odmera davka v posebnih primerih - davčna osnova - znižanje z oceno ugotovljene davčne osnove - verjetno izkazana dejstva - dokazovanje - nesubstanciran dokazni predlog - dvom v pravilnost izračuna davčne obveznosti - tožbena novota
Davčna osnova je po določbi petega odstavka 68. člena ZDavP-2 ugotovljena razlika med vrednostjo premoženja (zmanjšano za obveznosti iz naslova pridobivanja premoženja), sredstev oziroma porabo sredstev ter dohodki, ki so bili obdavčeni, oziroma dohodki, od katerih se davki ne plačajo. Z oceno določena davčna osnova se zniža, če zavezanec za davek dokaže, da je nižja. Verjetno izkazana dejstva za znižanje davčne osnove ne zadoščajo.
Navedba tožnice, da dvomi v pravilnost izračuna davčne obveznosti, je povsem pavšalna. Izračun davčne obveznosti je namreč v izpodbijani odločbi podorbno opisan in ga je mogoče preizkusiti. Sicer pa tožnica šele v tožbi navaja ugovore glede pravilnosti izračuna davčne obveznosti in gre zato tudi za nedovoljeno tožbeno novoto v smislu tretjega odstavka 20. člena ZUS-1.
ZUreP-1 člen 93, 93/1, 93/1-1, 102, 102/1, 104, 104/1.
razlastitev - javna cesta - javna korist - nujni postopek - pogoji za nujni postopek - rok za pričetek gradnje
V obravnavanem primeru gre za razlastitveni namen iz 1. točke prvega odstavka 93. člena ZUreP-1, kar ni sporno, razlastitvena upravičenka je v zahtevi za razlastitev (vloženi 29. 11. 2010) nujni postopek predlagala in ga tudi, kot iz zahteve izhaja, utemeljila in obrazložila s sklicevanjem na roke izgradnje v Načrtu razvojnih programov 2009 do 2012 ter na te roke vezano zagotovljenost finančnih sredstev. Glede na pretek časa do odločitve o razlastitvi je organ izbiro nujnega postopka kot na aktualno oprl še na okoliščino, da se izgradnja obvoznice sofinancira iz sredstev Evropske unije, kar pomeni, da je potrebno spoštovanje časovnega načrta izvedbe gradnje. Kot nujni se po zakonu vodi le postopek za odločitev o razlastitvi (104. člen ZUreP-1) in ne tudi postopek za odločitev o uvedbi razlastitvenega postopka, zato tožnika brez podlage ugovarjata, da organ ne bi mogel spremeniti vodenja postopka v nujnega.
Razlastitvena upravičenka je v zahtevi predlagala, da se določi, da je dolžna pričeti z gradnjo v roku treh let od pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. Ker mora biti rok določen tako, da razlastitvenemu zavezancu omogoča realizacijo pravice do vrnitve razlaščene nepremičnine po 111. členu ZUreP-1, kar pomeni, da njegov pričetek ne more biti vezan na bodoče negotovo dejstvo (kot je pravnomočnost gradbenega dovoljenja), in ker mora biti določen hkrati tako, da razlastitvenemu upravičencu omogoča realizacijo gradnje (kar pomeni, da v primeru infrastrukturnih objektov, kot je javna cesta, razlastitveni upravičenec more pridobiti vsa potrebna zemljišča ter upravna dovoljenja, potrebna za gradnjo), je po presoji sodišča organ mogel odločiti, da se gradnja mora pričeti v roku treh let po vročitvi odločbe.
ZKme-1 člen 36. Pravilnik o dodelitvi finančne pomoči za razvoj kmetijstva in podeželja v Mestni občini Celje v letu 2013 člen 10. ZUP člen 214.
sofinanciranje iz javnih sredstev - naložbe v kmetijska gospodarstva - izplačilo sredstev - dokazila - obrazložitev odločbe
Tožničin zahtevek za izplačilo sredstev je bil zavrnjen, ker je kot dokazilo o plačilu poslala kompenzacijo del s priloženim medsebojnim računom, v katerem je kot fizična oseba izdala račun, ki ni skladen s podatki, kot so zahtevani s strani UVHVVR. Prvostopenjski organ pa v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni obrazložil oziroma razumljivo utemeljil, zakaj je bil tožničin zahtevek nepravilen in nepopoln oziroma oddan z neresničnimi podatki in neverodostojno dokumentacijo. Prav tako ni pojasnil, zakaj je bil zahtevku priloženi račun v neskladju z zahtevami UVHVV, oziroma zakaj je to dejstvo v obravnavani pomembno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Objektivni pogoj za dodelitev BPP tožniku v tej zadevi ni izpolnjen, zato je organ za BPP v izpodbijani odločbi po 24. členu ZBPP pravilno odločil in zavrnil prošnjo za dodelitev BPP.
Dopustno je, da se prošnja za BPP odkloni, če je očitno, da pravno sredstvo ne more imeti uspeha. Določba 24. člena ZBPP daje organu za BPP podlago, da presodi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, zato ni utemeljen niti tožbeni ugovor, da je organ za BPP z izpodbijano odločbo prejudiciral odločitev v zadevi.
trošarina - zahtevek za vračilo trošarine - odpust plačila in vračilo trošarine - trošarinsko dovoljenje - trošarinsko skladišče
V skladu s 5. točko drugega odstavka 12. člena ZTro se imetniku trošarinskega dovoljenja plačilo trošarine od trošarinskih izdelkov, ki so bili skladiščeni v njegovem trošarinskem skladišču, odpusti, če so bili uničeni pod nadzorom carinskega organa. V skladu s petim odstavkom 12. člena ZTro se imetniku trošarinskega dovoljenja plačilo odpusti pod pogojem, da pridobi dovoljenje carinskega organa. Takšnega dovoljenja pa tožnik ni pridobil. Tožnik za predmetne trošarinske izdelke za mesec december 2009 ni obračunal trošarine in tudi ni vložil zahtevka za odpust plačila trošarine zaradi uničenja blaga. Zato mu je bilo plačilo trošarine naloženo z inšpekcijsko odločbo. Tožnik je trošarino v celoti plačal. Ker je bilo plačilo trošarine že izvedeno, odlog plačila trošarine tudi po mnenju sodišča že po sami naravi stvari ni možen. Tožnik je v predmetni zadevi vložil tudi zahtevek za vračilo plačane trošarine na podlagi 1. točke prvega odstavka 30. člena ZTro. Ko je odpremil trošarinske izdelke iz skladišča z namenom uničenja pod carinskim nadzorom, bi lahko tožnik v tistem trenutku (21. 12. 2009) zanje zahteval odpust plačila trošarine ali pa je bil zanje dolžan plačat trošarino, česar pa ni storil. Posledično je bila tožniku odmerjena trošarina z inšpekcijsko odločbo, zoper katero se ni pritožil in je na podlagi te odločbe trošarino tudi plačal. Vračilo tako plačane trošarine pa na podlagi 1. točke prvega odstavka 30. člena ZTro ni možno, saj za to ni zakonske podlage.
ZBPP člen 11, 11/3, 13. ZSVarPre člen 24, 24/1. Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjšanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči člen 3.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - solastni del na nepremičnini - hipoteka
Tožnica že z vrednostjo solastniškega deleža na delu stavbe v katerem ne živi, presega višino mejnega zneska 13.780,00 EUR za upravičenost do BPP. Gre za premoženje, ki na podlagi prvega odstavka 24. člena ZSVarPre ni izvzeto kot premoženje, ki se ne upošteva v postopku dodelitve BPP. Vpisana hipoteka oz. stvarna služnost namreč še ne pomeni, da tožnik s svojim premoženjem ne more razpolagati (ga npr. oddati). Torej je tudi po mnenju sodišča odločitev tožene stranke, ko je tožnici pravno pomoč odklonila, v navedeni zadevi pravilna.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred vložitvijo prošnje nastali stroški - stroški postopka - stroški izvedenca
Dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema le tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Navedeno pomeni, da za že nastale stroške sodnega postopka oziroma za že opravljena dejanja pravne pomoči ni mogoče odobriti brezplačne pravne pomoči.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - interes pravičnosti
Tožena stranka je v okviru 24. člena ZBPP natančno povzela vsebino kazenskega spisa in na tej podlagi sprejela zaključek, da ni mogoče sklepati, da bo pošten postopek tožniku zagotovljen le, če bo imel v konkretnem postopku zagovornika. Pošten postopek (ob upoštevanju dejstva, da zaradi očitanega kaznivega dejanja ZKP ne zagotavlja obligatorne obrambe) mu zagotavljajo že načela kazenskega postopka, kot na primer načelo iskanja materialne resnice, ter druga načela, ki v kazenskem postopku sodišče zavezujejo k spoštovanju obdolženčevih, z ustavo zagotovljenih pravic.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - hipoteka
Obremenitev nepremičnin s hipoteko še ne pomeni, da s premoženjem ni mogoče razpolagati, zato se to premoženje upošteva pri ugotavljanju finančnega kriterija za dodelitev BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh
Ker zadeve BPP štejejo kot nujne zadeve, to pomeni, da se je 30-dnevni rok za vložitev tožb po 28. členu ZUS-1 (ne glede na tek sodnih počitnic) iztekel 2. 9. 2014, zato sledi, da je tožnik prošnji vložil prepozno. Organ je zato tudi po presoji sodišča pravilno ocenil, da tožbi za izpodbijanje navedenih odločb nimata verjetnih izgledov za uspeh, saj se prepozna tožba v upravnem sporu ne obravnava vsebinsko, temveč se zavrže (2. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Glede na navedene razloge je pričakovanje tožnika, da bi uspel s tožbama zoper citirani odločbi Upravnega sodišča RS v Ljubljani v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, zaradi česar je odločitev organa za BPP v izpodbijanem aktu pravilna, saj tožnik nedvomno ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP. Organ za BPP je sprejeto odločitev tudi podrobno obrazložil
brezplačna pravna pomoč - uspeh upravičenca do brezplačne pravne pomoči v delovnem sporu - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči - terjatev upravičenca proti nasprotni stranki iz naslova stroškov postopka
V danem primeru ostaja sporno, ali je bil ob izdaji izpodbijane odločbe izpolnjen dejanski stan iz prvega odstavka 46. člena ZBPP, torej obstoj pravnomočnega sklepa o stroških, ki bi jih morala nasprotna stranka A. d.o.o. povrniti tožniku. V tem primeru bi namreč omenjena terjatev na podlagi 46. člena ZBPP prešla na Republiko Slovenijo in bi jo bilo treba njej tudi nakazati. Dejansko stanje v zvezi z omenjenima spornima okoliščinama v zadevi ni bilo ugotovljeno z upoštevanjem 8. člena ZUP v povezavi s 138. členom omenjenega zakona. Slednje pa predstavlja oviro za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe. Kršeno je bilo določilo 3. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1. Iz podatkov v spisu namreč izhaja, da je bil ob izdaji izpodbijane odločbe sporni pravnomočni sklep o stroških z izrednim pravnim sredstvom odpravljen, v nadaljevanju pa o stroških postopka odločeno, da vsaka stranka nosi svoje. Dejansko stanje je bilo torej ob izdaji odločbe drugačno, kot pa ga je ugotovil upravni organ v svoji odločbi.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - tujec - vzajemnost
Prosilec mora izpolnjevati vse pogoje, ki jih zakon določa, da se mu brezplačna pravna pomoč lahko dodeli, torej tudi pogoj oziroma svojstvo upravičenca iz 10. člena ZBPP.
dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti - ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov - upravni spor - začasna odredba - odložitev izvršitve izpodbijanega akta - težko popravljiva škoda
Pogoj za odložitev izvršitve je škoda, ki grozi tožniku zaradi izvršitve izpodbijanega akta, in ki bi bila v primeru, če tožnik s tožbo uspe, težko popravljiva in hkrati takšna, da pretehta javno korist, ko jo izpodbijani akt zasleduje. Glede na prevladujoč javi interes v davčnih postopkih, sodišče izvršitev odločbe v davčnih zadevah odloži le izjemoma, to je, če tožnik izkaže okoliščine, ki so močnejše od javne koristi. Takšnih okoliščin tožnik v svoji zahtevi za izdajo začasne odredbe ne izkaže. Navaja le, da mu grozijo "višje davčne obveznosti" in "hujša materialna škoda", s tem pa ni na zahtevani (konkreten) način navedena ne škoda ne morebitne težko popravljive posledice, ki grozijo oziroma ki bi mu lahko nastale zaradi izvršitve izpodbijane odločbe. Predvsem pa ne izkaže, da bi mu posledice nastale prav na podlagi izpodbijane odločbe. Izpodbija se namreč odločba, s katero se davčna obveznost (še) ne odmeri in tudi ne nalaga v plačilo. To pa pomeni, da se odločba v smislu odmere in plačila davčnih obveznosti, vsaj neposredno, še ne izvršuje in da zato tudi ni neposrednega razloga za odložitev njene izvršitve.
brezplačna pravna pomoč - vloga za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista upravna zadeva - zavrženje vloge - nerazumljiva vloga
Tožničin odgovor na poziv organa je bil po vsebini tako različen od zahteve v prošnji za BPP, da organ svoje odločitve, preden ni s tožnico razčistil, kaj je v resnici njena zahteva, ne bi smel opreti zgolj na podatke iz odgovora. V ponovnem postopku reševanja zadeve organ svoje odločitve ne sme sprejeti, preden ne razčisti tožničinega zahtevka (67. člen ZUP).
dodelitev brezplačne pravne pomoči - prepoved vlaganja novih prošenj - odprava odločbe o prepovedi vlaganja novih prošenj za brezplačno pravno pomoč
Tožniku je bila zavrnjena prošnja za dodelitev BPP ter se je prvostopenjski organ skliceval na odločbo, s katero mu je bilo v skladu s petim odstavkom 20. člena ZBPP izrečena prepoved vlaganja novih prošenj za brezplačno pravno pomoč za dobo šestih mesecev. Vendar pa je bila ta odločba, na katero se je upravni organ skliceval kot na podlago za svojo odločitev v upravnem sporu odpravljena. To pomeni, da izpodbijana odločba ne vsebuje dejanskih in pravnih ugotovitev, pomembnih za pravilno in zakonito izdajo odločbe. Sodišče je zato tožbi tožnika ugodilo in toženi stranki naložilo, da v zadevi ponovno odloči.
Sodišče pojasnjuje, da je glede javnih razpisov vsebinska presoja sodišča omejena. Presoja izpolnjevanja dejanskih kriterijev je zadržana v tem smislu, da sodišče pristojnemu organu pušča določeno polje proste presoje, kajti sodišče se ne more spuščati v presojo strokovnosti takšne odločitve, ob izpolnjenem pogoju, da je argumentacija razumna. Nerazumnosti pa v obravnavanem primeru izpodbijani odločitvi ni mogoče očitati.
davčna izvršba - sklep o izvršbi - pritožba zoper sklep - rok za vložitev pritožbe - zavrženje pritožbe
Pritožba zoper prvostopenjski sklep je bila poslana po izteku prekluzivnega (nepodaljšljivega pritožbenega roka), ki je določen v 157. členu ZDavP-2, zato je pravilna odločitev obeh upravnih organov, da se pritožba zaradi zamude pritožbene roka kot nedovoljena zavrže.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 člen 52, 53, 53/1.
program razvoja podeželja - javni razpis - razpisni pogoji - promocija vina - skupina proizvajalcev - dokazilo o registraciji skupine proizvajalcev
Tožnik ob oddaji vloge na javni razpis ni izpolnjeval pogojev, določenih v 52. in prvem odstavku 53. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013, saj ni izkazal svoje pravne subjektivitete kot zavod. Tožnik bi moral pod Prilogo 2 razpisne dokumentacije priložiti dokazilo o registraciji skupine proizvajalcev pri pristojnem organu (npr. izpisek iz sodnega registra ali potrdilo pristojne upravne enote ali potrdilo o registraciji pri drugem pristojnem organu).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - hipoteka - družinski člani
Organ za BPP je pravilno uporabil določbo 23. člena ZBPP ter sestre in mame ni štel med družinske člane tožnika, saj zanju tožnik ni zatrjeval, niti dokazal nobene od okoliščin, zaradi katerih bi ju bilo šteti za družinska člana v smislu 23. člena ZBPP.
V kolikor se k vrednosti hiše 79.240,98 EUR prišteje le del parcele, ki je pozidano stavbno zemljišče v vrednosti 10.065,60 EUR, premoženje prosilca (zgolj glede hiše), v delu, ki presega površino primernega stanovanja (14. člen Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem), presega premoženjski cenzus, določen v ZSVarPre. Tožnikov ugovor zato ne pomeni napačne uporabe materialnega prava, dokazni sklep toženke o presežku cenzusa pa ostaja pravilen.
Pravilno je organ za BPP presodil, da v zemljiški knjigi vpisane hipoteke ne pomenijo okoliščine, ki bi nižala ugotovljeno premoženje, niti ne pomeni okoliščine, ki bi tožniku prepovedovala razpolaganje. Relevantna v zvezi z možnostjo razpolaganja z nepremičnino pa je okoliščina, da nepremičnine niso obremenjene z zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve, ki bi tožniku prepovedovala možnost odsvajanja nepremičnin.